web analytics
25 novembra, 2020

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

Znameniti Goren’c: Maistrov borec iz Tržiča

Na današnji dan leta 1896 se je v Križah pri Tržiču čevljarju Jerneju in materi Mariji, rojeni Perko, rodil Lojze Ude starejši, znameniti pravnik, zgodovinar, publicist in Maistrov borec, pa tudi novinar, odvetnik, pravnik in partizan.

Ljudsko šolo je obiskoval v Tržiču (1903-1907), ter nato nadaljeval na klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Aprila 1915 ga je – 19-letnega – mobilizirala avstrijska vojska, v kateri je januarja 1917 dobil čin praporščaka (Fähnrich). Kasneje je bil povišan v poročnika, v vojski pa je ostal do razpada avstroogrske monarhije. Takoj nato se je kot poročnik pridružil koroškim prostovoljcem, ki so pod poveljstvom majorja A. Lavriča 19. novembra 1918 zasedli Borovlje in se udeležil še drugih bojev za slovensko severno mejo.

 

Jeseni 1919 se je vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je absolviral pravo – diplomiral je maja 1929 – in 7 semestrov filozofije. Kot pripravnik je med leti 1929–1935 služboval na okrajnih sodiščih v Tržiču in Ljubljani, ter v v odvetniških pisarnah v Murski Soboti, Lendavi in Celju. Odvetniški izpit je opravil aprila 1935 in julija istega leta odprl odvetniško pisarno v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je ostal do 1941.

Istočasno je bil tudi publicist. Ves čas je bil intelektualec naprednih pogledov, ki je pisal tudi o pomembnih političnih vprašanjih, nikoli pa ni bil član katerekoli stranke.

Ob nemški okupaciji Štajerske se je – zaradi nevarnosti prisilne preselitve v Srbijo – z družino umaknil v Ljubljano in se povezal z OF. Januarja 1944 je ob ustanovitvi partizanskega Znanstvenega inštituta postal njegov tajnik, pozneje pa tudi vršilec dolžnosti direktorja.

Med leti 1948-1956 je bil vsako drugo leto direktor Inštituta za narodnostna vprašanja. Po politični motivirani odstranitvi je bil referent v Narodni in univerzitetni knjižnici za zamejski in tuji tisk (1956-1965). Društveno se je udejstvoval v Zvezi prostovoljcev za severno mejo ter kot odbornik in predavatelj v Društvu za mednarodno pravo na pravni fakulteti.

Lojze Ude starejši je bil avtor več knjig o kulturni in politični zgodovini Slovencev v 20. stoletju. Posebno pozornost je v svojih delih namenjal koroškim Slovencem.

Spominska plošča na hiši v Tržiču; vir: KLIK

Posebno znamenita je postala njegova polemika z Dušanom Kermaunerjem po sklenitvi pakta med Stalinom in Hitlerjem. Polemiko je pozneje objavila Nova revija. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim tudi

  • zlato Obiličevo medalja za hrabrost (1920)
  • red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki (1951)
  • red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1951)
  • red dela z rdečo zastavo (1956)
  • red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo (1968)
  • red za hrabrost (1972)
  • red republike z zlatim vencem (1979)
  • ob 70-letnici mu je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu podelila Drabosnjakovo priznanje (1966)
  • Kidričevo nagrada za življenjsko delo (1978)

Lojze Ude starejši je umrl 28. februarja leta 1982 na Malem Lošinju (Hrvaška).

Po originalu povzeto in prirejeno: KLIK
Vir naslovne fotografije: KLIK

Advertisements

Morda ste zgrešili

2 min read
3 min read
2 min read