web analytics
22 septembra, 2020

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

Vabilo na kulturno slovesnost v spomin Alenki Bole Vrabec

Delite:

Kulturno slovesnost v spomin Alenki Bole Vrabec, radovljiški dramski igralki, režiserki, prevajalki, direktorici in umetniški vodji v številnih amaterskih gledališčih in gledaliških skupinah ter organizatorki kulturnega življenja, bodo v petek, 11. septembra 2020 ob 20. uri na Vurnikovem trgu v radovljici organizirali skupaj Občina Radovljica, Turizem in kultura Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Muzeji radovljiške občine, Območna izpostava JSKD Radovljica in KUD Radovljica.

Maja Gal Štromar, dramska igralka in pisateljica, Linhartov oder in Harmonikarski orkester KUD Radovljica, operni solist Ivan Andres Arnšek, dramska igralca Vesna Jevnikar in Borut Veselko ter režiser in scenarist dr. Rok Andres bodo oblikovali program slovesnosti. 

V primeru dežja bo slovesnost prestavljena na torek, 15. septembra 2020, prav tako ob 20. uri na Vurnikovem trgu.
Na prireditvi bodo upoštevana navodila NIJZ, obiskovalce pa organizatorji prosijo, da upoštevajo medosebno razdaljo, si razkužijo roke in pazijo na higieno rok in kašlja.

V septembru sta v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica odprti žalna knjiga in razstava, posvečena Alenki Bole Vrabec. Razstava je nastala v sodelovanju Fotografskega društva Radovljica, Knjižnice A. T. Linharta Radovljica in Muzejev radovljiške občine.

Alenka Bole Vrabec (1937-2020)

Alenka Bole Vrabec se je rodila leta 14.1.1937 v Kranju, kjer je hodila v osnovno šolo in končala gimnazijo. V Ljubljani je diplomirala iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti in dramske igre na Akademiji za igralsko umetnost. Med letoma 1961 in 1963 je bila članica Mladinskega gledališča v Ljubljani, igrala pa je tudi v Teatru 57.

V začetku sedemdesetih let – potem, ko se je že preselila v Radovljico – je bila zaposlena kot dramaturginja v uredništvu radijskih iger Radia Ljubljana. Nato je delovala kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj, kot mentorica pa s svojim znanjem sodelovala v številnih krajih po Gorenjskem. Med letoma 1992 in 1999 je bila direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od leta 1999 do upokojitve v letu 2005 pa direktorica Linhartove dvorane Radovljica. Več mandatov je bila članica Občinskega sveta Občine Radovljica, zaupane so ji bile tudi nekatere najodgovornejše funkcije v občini, s katerimi se je praviloma uspešno spoprijemala.

Bila je predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, selektorica Festivala gorenjskih komedijantov, selektorica festivala Čufarjevi dnevi in vse do konca članica strokovnega sveta Prešernovega gledališča v Kranju. Kot predsednica je dolga leta vodila Kulturno umetniško društvo in Turistično društvo Radovljica. Prav ona je v okviru KUD Radovljica ustanovila Linhartov oder, ki se je s komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« prvič predstavil v letu 1977. Z Linhartovim odrom je ustvarila številne predstave, literarne večere, kulturne dogodke, občinske proslave…

Dolga leta je nepozabne predstave uprizarjala tudi na gradu Kamen in na Pustem gradu.

Pomemben in obsežen je njen prevajalski opus, v katerem je največ prevodov iz španske in južnoameriške književnosti. Prevajala je  nobelovce Gabriela Garcío Márqueza, Angela Asturiasa, Joséja Saramago in Camilo José Cela. Prevedla je tudi precej proznih del iz nemščine. Tudi za Radio Slovenija ter za slovenska ljubiteljska in poklicna gledališča je pripravila veliko prevodov.

Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade: akademijsko Prešernovo nagrado za vlogo Klitajmnestre v Muhah Jeana-Paula Sartra (1962), Sovretovo nagrado za prevode iz hispanističnih književnosti (1980), Severjevo nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču (1985), Prešernovo nagrado za literaturo (1985), Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za prevod romana Terra nostra Carlosa Fuentesa (1992), Veliko plaketo Občine Radovljica za izjemne prevajalske uspehe in za razvijanje ljubiteljske kulture (2000)Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (2007). Leta 2017 je postala častna članica Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Kot so zapisali v Združenju dramskih umetnikov Slovenije, bo prispevek Alenke Bole Vrabec v slovenski kulturi ostal zapisan z zlatimi črkami.

Info in foto: KLIK

Similar Posts:

Delite:
Advertisements

Morda ste zgrešili

5 min read
5 min read
6 min read