web analytics
28 septembra, 2020

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

Tisto, kar je dobro za v telo, je dobro tudi za na telo

Pišem: Marko LUKAN

Oni dan sem sedel in tipkal. Hm … ne le dan, tudi dobršen del noči … v tistem času, ko večini Gorenjcev še ne uspe pošlatat dneva. Saj veste, kdaj se dan šlata? Sedel sem in tipkal in tipkal in sedel … v želji svojim bralcem ponuditi kar največ zanimivih vsebin. Ti članki resda ugledajo luč dneva na spletnih socialnih omrežjih tekom dneva, ampak nastajajo pa zelo pogosto, če ne celo večinoma – ponoči.

Ta podatek sicer ni bistven za naš današnji intervju. Kar pa je bistveno, pa je dejstvo, da človeka ob vsakodnevnem tipkanju po 12-14-16 in občasno več ur … po določenem času boli vse: od hrbtenice, do las na glavi, tatujev, pa vse do še nerojenih otrok. Tako je tudi z mano. In ko se bolečine enkrat začnejo, se ne da misliti več na prav nič drugega, kakor na le-te. Pravijo pa, da vesolje deluje tako, kakor mu s svojimi vibracijami naročiš sam. Veste kaj? To drži.

Ves zakrčen, zategnjen, puklast in zgrbljen sem se onega dne znašel v Radovljici, kjer se v pomladnih mesecih pogosto silim pri izpeljavi nekega projekta, pri katerem sodeluje praktično vsak, ki v slovenskem hokeju kaj pomeni. Kar na lepem, od vibracij vesolja poslana, pa se ob meni znajde svetlolaska in mi začne s čebljanjem o nekih terapijah, reklamah, masažah … Zatopljen v svoje delo in begajoč po megli bolečin, sprva sploh nisem dojel, kdo me ogovarja in kaj hoče …

Skrajšajmo zgodbo. Nekaj dni kasneje sem se znašel na mizi, slabo uro kasneje pa dol z nje (z mize, da ne bo nesporazumov) in z odličnim počutjem. Še nekaj dni kasneje sem se znašel v idiličnem okolju leškega letališča in nastal je intervju z gospo, ki sliši na ime:

Pozdravljeni, gospa Šlegel. Kako to, da sva za klepet izbrala prav letališče v Lescah?

Oh, kar Simona mi recite. Kar se pa letališča tiče – to je eno tako moje mini pribežališče, priljubljen prostor. Pa lep razgled je od tu. Že od malih nog zahajam sem, praktično je to moj drugi dom, če se malce pošalim. Od nekdaj sem si želela biti padalka. Pri trinajstih sem se prvič imela priložnost peljati z motornim zmajem in vse od takrat sem bila rada v zraku. Sicer se ne morem pohvaliti s kakim posebnim dosežkom, ampak pet skokov v tandemu s padalom imam pa le za seboj.

Od malega ste tu, zbrali pa ste pet skokov v tandemu? Kaj pa ste potem počeli vsa ta leta?

Na letališču se da početi marsikaj. Meni je bilo pač všeč potikati se tod naokrog, spoznavati vse te ljudi. Zelo dobro sem se namreč razumela z Viktorjem Bečanom – Somom. On je bil taglavn tule, če se tako izrazim; bil je mehanik, popravljal je letala. Bil je učitelj letenja, učil je tudi pokojnega novinarja Marjana Jermana. Pred leti sem bila vodja trgovine z avtodeli v Žalcu. S Somom sva imela dogovorjen tajni znak – če je nad Žalcem z letalom naredil dva kroga, sva se dobila na kavi v Levcu, haha.

Ampak nisva pa danes tukaj zaradi vaših zračnih podvigov, kajne. Zaradi česa v resnici sva?

Menim, da zaradi hobija, ki sem ga pred desetimi leti spremenila v svoj poklic. Takrat sem imela ekskluzivno agencijo za zavarovanje Generali v Lescah. Če prav vem, sem bila s tem prva na Gorenjskem, orala sem ledino. Tedanja svetovna gospodarska kriza je prekinila moje velikopotezne načrte, pa sem začela razmišljati, da bo potrebno zaslužiti kako drugače. Takrat se je pojavila ideja, da bi s svojim hobijem – masažo – lahko zaslužila tudi za življenje. Zato sem odprla masažni salon Rož’ca. Hm, naj se popravim: najbolj pomembno je, da lahko pomagam ljudem. Ostalo pride.

Zgodba o uspehu torej?

Daleč od tega. Tako preprosto to ne gre. V Radovljici sem si uredila mali salon kar v nekdanji klubski sobi AMD-ja. Očistila sem tisti prostor in ga pripravila, čeprav marsikdo ni verjel, da se bo to dalo. Potem sem tam ostala tri leta. V začetku nisem imela strank, tako da sem bila prisiljena početi še kaj drugega. In sem. V Globokem sem delala v strežbi v gostilni Globočnik. Pa v Drnči v hotelu Lamberg kot zunanja pomoč in še kaj …

Res? Niste vihali nosu in se jezili na ves svet, ker niste imeli dovolj strank v masažnem salonu?

Od malih nog sem bila vajena skrbeti zase in za druge. Mami mi je umrla, ko sem bila stara štiri leta, tu pa sta bila še mlajša brat in sestra … Z jezo in slabo voljo ter obtoževanjem ne prideš nikamor. Se je treba kar pobrigati zase, saj je v življenju redko komu postlano le z rožicami.

Okej. Ampak povejva zdaj kaj več o tej vaši aktualni dejavnosti …

Deset let se že ukvarjam z masažami. Pa saj ne gre le za samo dejavnost. Gre za celoten sklop. Veliko znanj sem prinesla že iz zavarovalništva, kjer sem se mnogo naučila na Generali poslovni akademiji. Tudi pri masažnem poslu mi tista znanja zelo prav pridejo.

O kakšnih znanjih je govora?

No … jaz se rada za vsako stranko izredno potrudim. Treba je imeti izdelan nastop. Marsikaj sem se naučila tudi o oglaševanju in podobno. Sem bila kar iznajdljiva, veste. Vizitke in letake sem včasih “pozabila” na pošti, pa v kaki trgovini in po lokalih. Klicala sem ljudi, pošiljala ponudbe podjetjem ipd …

Kako pa ste gledali na konkurenco? Ste skušali stranke privabljati recimo z nizkimi cenami? 

Seveda. Najbrž vsi to počnemo. Ampak z nizkimi cenami se s konkurenco ne boriš na ustrezen način. Le sebe in svoje delo razvrednotiš. Ceno si moraš postaviti sam, vsaka je prava. Veste, če je cena nekega izdelka ali pa storitve prenizka, se ljudje začnejo spraševati, kaj je narobe.

S tem se pa lahko strinjam. Kaj je torej odločilo, da ste obstali, da so stranke začele prihajati?

Oh … več dejavnikov. Zdajle mi je na pamet padlo recimo, da so me leta 2012 povabili na čebelarski festival medu v Lescah. Masirala sem z medom …

Z medom? Mar ni človek po čem takem popolnoma lepljiv in sladek? Mar ni potem kakor hodeče povabilo za čebele?

Haha, seveda ne. Saj ne masiram samo z medom. Gre za mešanico medu in masažnega olja. Sicer pa po taki masaži vsakogar očistimo z brisačo namočeno v toplo vodo. Še nihče ni šel lepljiv od mene!

Pa v čem je catch masiranja z medom?

Koža se po taki masaži nahrani. Postane mehkejša. Tudi recimo kake brazgotine ne šponajo več …

Šponajo? Kaj hočete reči?

Če bi imeli kako brazgotino, bi vedeli. Brazgotine lahko zelo boleče napenjajo kožo. Že po prvem tretmanu z medom se človek počuti bolje, večkratna masaža pa tovrstno zategnjenost zares močno zmanjša. O vsem tem in še marsičem drugem me je mnogo naučil mentor Dušan Kopušar iz Kamne Gorice. Veliko sem od njega izvedela o klasični, limfni, športni masaži … Seveda pa sem se – in se še – tudi sama veliko izobraževala.

Pa ste vi kdaj koga izobraževali?

Tudi, seveda. Ko me ravno sprašujete, na Ljudski univerzi v Radovljici sem predavala o masažah z medom, čokolado …

S čokolado? Mmm … 

Hahaha, s čokolado, seveda. Veste, doma sem delala poskuse in vabila prijatelje ter znance, da so bili poskusni zajčki. Treba je namreč najti pravo mešanico za masažo. Pri masaži z medom recimo uporabljam mešanico meda in mandljevega olja. Med mora biti primerno topel, zato mu pred masažo pripravim kopel, kakor temu rečem. Potem pa je odvisno od medu, tudi vsak med ni enak. Zato mešanica vsebuje različna razmerja medu in olja. Pa tudi kože mojih strank so zelo različne.

Torej nimate ene formule, po kateri bi pripravili te zadeve?

Saj pravim, svojim strankam se rada posvetim individualno. Vam povem dva primera: moj prvi poskusni zajček je imel tako zelo suho kožo, da po masaži sploh ni potreboval brisanja, čiščenja. Moja kolegica pa prav obratno, kar teklo je z nje, nič kaj dosti se ni vpilo v kožo. Kako boš takima človekoma pripravil enako zmes za masiranje?

Veste kaj, Simona … takole vprašanje ste gotovo pričakovali od mene; se kdaj pri kom, ki se pride masirat, pojavijo tudi kake “sumljive” želje, če se tako izrazim?

Oh, s tem se najbrž srečamo vsi maserji. Ko sem masirala na festivalu čokolade v Radovljici, sem imela tudi vizitko s podobnim sloganom – pristna in sladka masaža. Takoj so se pojavili dvomljivi klici, tako da sem jih hitro vzela iz obtoka, haha. Sicer je pa tako – moški bolj vnaprej preverjate po telefonu. Ste bolj previdni in hitro lahko rešimo zadeve. Ženske pa ideje dobivajo med masažo samo.

Res?

O ja, res. Ženske znajo biti tudi zelo vztrajne pri svojem dvorjenju. Vsaj dveh bi se spomnila, ki sta se menda celo zaljubili vame. Sem se ju morala iznebiti na kar najbolj kulturen način. Ampak veste kaj, o tem nima smisla preveč razglabljati. To je pač en od vidikov mojega poklica, v vsakem poklicu je kaj takega. Vseeno pa lahko in moram reči, da so moje stranke zelo v redu. Nekateri k meni hodijo že od samega začetka, deset let …

Koliko pa v resnici začutite svoje stranke? Imate v sebi to sposobnost? Kaj se zgodi, če vam je kdo, ki pride v salon preprosto zoprn?

Stranke kar dobro zaznavam, bi rekla. Nekajkrat se je sicer že zgodilo to, kar omenjate. Ampak moje delo je, da človeka zmasiram in na to sem osredotočena. Če ga ne začutim dobro, če se najini energiji ne ujameta, se prav tako potrudim. Zmasiram ga, a … rekla bi, da po taki masaži predvsem nisem zadovoljna jaz. No, pa seveda tudi stranka gotovo ne, vsaj v sebi, čeprav … telo ima pa zmasirano. Take stranke potem običajno ni več, veste. Ampak takih izkušenj pravzaprav nimam kaj dosti.

Prejle ste na kratko omenili tudi masiranje s čokolado. Kako je videti to? Zdajle pa meni na pamet hodijo raznorazne ideje …

Haha. Oh, saj ni nič drugače, kot s kakim drugim oljem. Prvič sem masirala s čokolado na radovljiškem festivalu čokolade. Sem to že povedala? Ne vem točno, kakšne ideje vam rojijo po glavi, lahko pa si jih predstavljam. Povem pa takoj, da tisto, s čimer jaz masiram, ni prav sladko. Gre za mešanico naravnega kakavovega masla, kakava in kokosovega olja. Še enkrat – ni sladko. Za kožo je pa odlično! Rekla bi, da je tisto, kar je dobro za v telo, dobro tudi za na telo …

Res? Potem bi bili pa dobri tudi čevapčiči! Bi lahko masirala z maso za čevapčiče?

Hahaha, vi pa imate ideje … Res ne vem, kako bi to … človek bi bil ves masten. Sicer pa priznam – sem že masirala s čisto navadnim jedilnim oljem. Najbrž je bilo sončnično, ne spomnim se več dobro. Ampak ob tisti priložnosti pač ni bilo drugega na voljo. V kulturnem domu sem po namiznem tenisu reševala situacijo …

Prav dišala pa potem ni tista oseba.

Važno je bilo, da drsi ter da sem lahko odpravila bolečine. Dišava menda tistikrat ni bila najpomembnejša.

Imate za masiranje kako posebno znamko olj? Kako gre to v tej industriji?

Bom povedala po pravici. V salonu že od samega začetka uporabljam olja enega od slovenskih proizvajalcev kozmetike. Saj sem testirala tudi tuja, pa nisem bila zadovoljna. Ni vse, kar je tuje in ima zveneče ime – suho zlato. Jaz pri sosedi – lahko naredim nekaj reklame zanjo? – v zdravju prijazni Trgovinici Suzana kupim kakavovo maslo, kakav in kokosovo olje. Tam so naprodaj sami naravni izdelki.

Dobro, pretiravajva nikar, haha. Gospa Suzana naj se reklamira kar sama. Povejte mi, Simona … koliko časa traja ena taka masaža pri vas?

To je odvisno od časa in zahtev, ni enoznačnega odgovora. S stranko se pogovorim o željah in potrebah in če je treba tudi svetujem. Večinoma pa masaže trajajo med pol ure ter uro in pol.

Bova bralcem zaupala, kakšne masaže vse lahko dobijo v vašem salonu?

Lahko. Pri meni dobijo

  • klasično masažo
  • športno masažo
  • limfno drenažo
  • antistresno masažo glave
  • oblikovanje telesa s krio lipolizo ter
  • krio savno.

Povejva o vsaki izmed teh nekaj na kratko, če se strinjate. Meni recimo se niti sanja ne, kaj ti izrazi pomenijo.

Prav. Pri klasični masaži gre za tehnike za sproščanje telesa. Primerna je za vse, ki so v stresu, pa za tiste, ki veliko sedijo in opravljajo ponavljajoče se gibe.

Pri športni masaži gre za fizično močnejše prijeme. Na nek način bolj boli, saj bolj stisnem, bolj pritiskam, ampak zelo pomaga. Se pa prilagajam različnim vrstam športov. Niso pri vseh športih obremenjene iste mišice.

Pri limfni drenaži gre za nežno masažo. Limfo potiskam do bezgavk, da sprostim oteklino. Primerna je recimo po operaciji odstranitve dojk, po raku maternice in podobno …

Oprostite Simona, ker sem tako neveden, ampak … kaj pa je sploh to – limfa?

Bom povedala nekoliko poenostavljeno. Limfa je v bistvu odvečna tekočina v telesu, ki se ne izloča pravilno. Zastane recimo tudi po udarcih, ko se pojavijo otekline. To je brezbarvna tekočina, ki jo imamo povsod po telesu. Če zaostaja, so težave. Pojavi se pogosto tudi zaradi venskega popuščanja …

Na, zdaj vas bom moral vprašati pa tudi, kaj je to …

Oh, ni problema. Veliko strank o teh rečeh ne ve nič. Saj ni s tem nič narobe. Jaz pa o njihovih poklicih vem samo kake obrise. Na tem področju je nasploh potrebnega zelo veliko znanja. Ampak ni treba, da greva v podrobnosti. O limfni drenaži bi povedala le še to, da pri njej izgubim ogromno energije, čeprav gre v bistvu za zelo fizično nežno masažo.

Se zgodi, da takole maserka med masažo izve marsikaj iz človekovega življenja? Se vam kdaj zdi, da ste … kakor bi bili v spovednici?

Seveda. Človek se sprosti in pove marsikaj. Pa tudi zame, kot maserko, je pametno, če o človeku kaj vem. Lažje najdem težave v njegovem telesu.

Zanimivo. Kje sva ostala, sva povedala že o vseh masažah?

Ne. O antistresni masaži glave povem, da gre v bistvu za dobrodošlo prvo pomoč vsem, ki se znajdejo v hudem stresu. Sicer pa na dolgi rok priporočam masažo celotnega telesa.

Dalje, kar se tiče oblikovanja telesa s krio lipolizo … gre za masažo z aparatom, v katerem je na -10 stopinj Celzija ohlajen tekoči dušik. Uporabljam jo v primerih, ko recimo z običajno telovadbo ne moremo odpraviti maščobnih blazinic. S pomočjo aparata se le-te razpočijo in izločijo iz telesa. Krio lipoliza je primerna za ljudi, ki se odločijo, da bodo nekaj storili zase. Namesto obkladkov je primerna tudi po športnih poškodbah. Je pa tako, veste – jaz sem lahko samo v pomoč. Človek mora vedno večino dela opraviti sam. Če sprostim limfe, lahko nekdo izgubi tudi 1-2 kg, ampak … če je predebel in se premalo giblje, mu to ne bo dosti pomagalo.

Aja, pa še to bi obvezno povedala – z aparatom, nastavljenim na minus dve stopinji Celzija lahko tudi gladim gubice in zmanjšam podočnjake. 

Ste torej konkurenca vedno popularnejšemu botoxu?

Oh ne, temu pa prav gotovo nisem konkurenca. Moja metoda je naravna in nima stranskih učinkov. Nič od tega ne velja za botox. Komur bolj ustreza botox … no, vsak ima seveda pravico samostojne izbire. Vabim pa, da se vsak sam prepriča o razlikah.

Zdaj pa povejva kaj o krio savni. Menda ste zelo ponosni nanjo.

No … ponosna … seveda sem ponosna. Kolikor vem, jo imam na Gorenjskem edina. Gre za dve do tri minute trajajočo izpostavljenost uplinjenemu in na minus 150 stopinj ohlajenemu dušiku. Primerna je za regeneracijo po športnih aktivnostih, pri čemer ni ravno nujno, da jo opravimo neposredno po sami aktivnosti. Je pa seveda dobro. V redu pa je tudi še naslednji dan, recimo. Primerna je tudi za sprostitev stresa in izgorelosti, kar je danes eden od najpogostejših problemov. Če pa še povem, da zaradi sprostitve blokad v telesu pomaga tudi pri odpravljanju luskavice in blage depresije, boste pa že rekli, da nakladam, haha. Ampak je res … Krio savna sicer ni primerna za vsakogar, nekateri pač ne prenašajo mraza najbolje. 

Veste, o čem razmišljam? Če drži, da ohlajena koža razbija te limfe po telesu in poganja organe, ki so se pod vplivom mraza pač v samo-ohranitvenem nagonu prisiljeni zagnati … je potem kaka smiselna povezava med tem in splošnim prepričanjem, da so južni narodi bolj leni, severni pa bolj zagnani?

Hm. Dobro vprašanje. Nisem še razmišljala o tem. Ampak najbrž bo kaj na tem. Toplo, vroče okolje, človeka upočasni. Tako se brani pred vročino, na nek način hibernira. Hladno, morda celo ekstremno mrzlo okolje, pa ga požene “na obrate”, če tako rečem. 

Rusi? Finci? Sneg? Savnanje?

Hja, šokiranje telesa pri Rusih je zelo zanimivo. Kakor jaz gledam na to, oni z izmeničnim ohlajevanjem in ogrevanjem telesa naredijo zanj marsikaj dobrega. Bi rekla, da tako izkušnjo priporočam. Sama pa je še nimam, haha.

Pa kak liter vodke čez?

Ne, to pa ne, haha. Morda šilce, da bolj požene kri po žilah. Veste, o krio savnanju bi povedala še tole – zelo primreno je za nekoga, ki ima krčne žile, ali pa kake druge probleme z ožiljem. Tak človek v klasično savno ne sme, saj je zanj nevarna. Lahko pa pride v krio savno.

Prej ste rekli, da je krio savna dobra za regeneracijo po športnih aktivnostih. Pa tudi, da s tistim vašim aparatom lahko “razbijete” potpludbe in podobno … Bi bila lahko koristna po hokejskem pretepu?

Po hokejskem pretepu bi bilo najbolj koristno udeležence politi z vedrom mrzle vode, haha.

Hahaha! Resno vas sprašujem.

Pa saj resno odgovarjam. Hlad človeka resetira. Pretepači pa potrebujejo reset in novo osredotočanje na igro, da jim čez nekaj trenutkov ponovno ne zavre kri. Sicer pa, če se vrnem k krio savnanju – pri tem postopku se ohladi le koža, ki v notranjost pošlje impulz, naj se žile skrčijo in poženejo kri ter limfo po telesu. Pri tem se prekrvavijo vsi notranji organi, sproži se adrenalin, človeka preplavijo hormoni sreče …

No, no, no … zdajle sva pa slišati kot reklama na komercialni radijski postaji .. Kako mi lahko te reči dokažete?

Pa … poglejte mene, kaj naj rečem, haha. Jaz krio savnanje uporabljam dvakrat tedensko sama in me je ena sama sreča.

Je dvakrat tedensko optimalna doza za telo?

Ne. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi si krio savnanje človek privoščil vsak dan. Po drugi strani pa menim, da tega pač ne potrebuje. Morda večkratni tedenski tretma prav pride le v obdobju intenzivnih treningov.

Prav. Povedali ste, za koga vse je krio savna primerna. Za koga pa ni?

Saj sem že omenjala. V krio savno ne smejo tisti, ki imajo težave s srcem ter povišan krvni tlak, pa taki, ki imajo težave z ledvicami in tisti, ki so alergični na mraz. Krio savna tudi ni primerna za nosečnice ter otroke mlajše od desetih let.

V bistvu pod vplivom mraza možgani dajo impulz, da je nekaj narobe, poženejo organe in sprostijo zastarane blokade, če prav razumem. Bi bila krio savna primerna pri prebavnih težavah?

Bi.

Kako se vas je pa dotaknila vsa tale norija v zvezi s koronavirusom? Bi lahko pomagali pri težavah povezanih s tem?

No, ko je bilo vse zaprto, če se tako izrazim, tudi sama nisem imela nobene stranke. Prav nobene. Trije meseci so bili zares hudi, povem po pravici. Kar se pa tiče drugega vprašanja, pa pravim le to: vsaka masaža je koristna za izboljšanje imunosti organizma. Po masaži – ali celo večkratnih masažah – je telo preprosto bolj pripravljeno na spopad s težavami. Ljudje bi morali veliko bolj skrbeti za izboljšanje imunskega sistema.

Kako pa gledate na to, da smo bili nekaj časa praktično zaprti v svoja stanovanja, ker se je razširila panika?

Panika pri vseh novicah, ki smo jih bili deležni, je do neke mere razumljiva.  Z zaprtostjo in samo-osamitvijo pa človek v resnici dela škodo samemu sebi. Slabi si namreč imunski sistem. Človek za normalno funkcioniranje potrebuje gibanje, svež zrak, sonce, pa seveda čim bolj zdravo prehrano in veliko vode. Masaža in krio savna pa lahko samo še dodatno pomagata.

Vas je krio savna veliko stala? No, če ni skrivnost …

Vse skupaj, ne le postrojenje za savno, ampak vse s preureditvijo prostora, opremo itd … me je stalo okrog 25,000 EUR. Samo postrojenje pa je proizvod, narejen v Sloveniji. Gre za komoro, ki deluje na tekoči dušik, ki ga uplini na minus 150 stopinj, kot sem že povedala. Ko zlezete v prostor namenjen savnanju, ste noter le v spodnjem perilu. Glava in dlani vam gledajo ven, noge pa imate v volnenih copatih.

Na koliko časa pa je potrebno polniti komoro?

Ne gre za čas. Gre za število uporab. V trenutnem tempu jo polnim enkrat tedensko.

Veste kaj, Simona … pravite, da masirate že deset let. Imate morda kako znano referenco, koga, ki bi ga tule omenili, da se malo pohvalite?

Ohh … ne vem, če lahko te ljudi imenujem. Ne vem, koliko bo prav njim. Lahko pa povem, da sem imela tu pri sebi že hokejiste, košarkaše, kolesarje, pa plavalce in atlete. Bilo je tudi nekaj zelo izpostavljenih javnih oseb, a o njihovih imenih res ne bi rada govorila. K meni hodijo podjetniki, zdravniki, kirurgi … No, zdajle mi je padlo na pamet: najbolj razštelane, če se tako izrazim, so običajno medicinske sestre, trgovke, delavke v vrtcih … Če pa že vztrajate – menda lahko omenim Darka Đurića, našega izjemnega plavalca. Kljub invalidnosti večkrat pride in uporabi krio savno. Lahko se pa pohvalim, da sem ga pred tistim prvenstvom, na katerem je osvojil dve medalji, kar dobro dala skozi roke, haha. Pa Vito Lukan, plezalko … sta kaj v sorodu?

Ne da bi jaz vedel. Poslušajte, se vam bo zdelo neumno, če rečem, da imam zaradi stalnega sedenja in tipkanja v zadnjem času težave s teniškim komolcem? Vsa roka me je začela boleti zaradi količine tipkanja …

Nič se mi ne bo zdelo neumno. Vaš hrbet sem že začutila in … saj sem vam povedala. Zelo ste zategnjeni, zakrčeni. Sem morala biti zelo pazljiva. Pogledala bova tudi, kaj se da storiti z vašo roko. To je kar običajna težava dandanes. Pojavlja se pri ljudeh, ki imajo telo pogosto v enakem položaju ure in ure, ali pa opravljajo enake in ponavljajoče gibe.

Simona, ogromno sva povedala o vaši dejavnosti. Skoraj nič pa o vas osebno. To pa ni ravno značilnost mojih intervjujev, veliko raje se osredotočam na človeka. Kaj mi lahko zaupate?

Oh, ne vem, če je moje zasebno življenje ravno zanimivo za bralce. Je tako, kakršna življenja pač so: polno vzponov in padcev. Kako stvar je menda tudi bolje, če zadržim zase. Lahko pa povem, da sem mati treh čudovitih otrok. Starejši sin (24) in hči (21) že pomagata v salonu, oba sta izučena maserja. Mlajša hči (10 let) pa pravi, da bo veterinarka, pa tudi maserka, haha. Ona mi sploh dela najboljšo reklamo, sošolci kar tekmujejo, kdo bo večkrat prišel v krio savno.

Lepo. Je morda kaka zadeva, s katero bi se tik pred koncem radi sami pohvalili?

Ne maram se hvaliti. Sem pa zelo ponosna na svojo družino. Zelo smo povezani. Ponosna sem tudi, da sem iz male najemniške sobice, v kateri so bili nekoč žuri, če tako rečem, prišla do lastnega salona. Bi si kar upala reči, da sem prepoznavna po celi Gorenjski, menda pa tudi širše. Imam kar precej turistov, ki obiskujejo moj salon, nekateri tudi že več let. Dobro, videli bomo, kako bo s tem letos. Elektronske pošte  s prošnjami za termin pa dejansko dobivam s celega sveta: iz Amerike, Francije, Anglije …

Evo, malce sva se pa le pohvalila. Bi še sami radi dodali kaj, o čemer vas nisem povprašal?

Mogoče pa res. Rada bi se tudi s pomočjo tega intervjuja obrnila na podjetja, pa na morebitne sponzorje gorenjskih športnikov, da bi vzpostavili sodelovanje z menoj. Športnikom lahko učinkovito pomagamo do hitre in polne regeneracije po treningih in tekmah. O marsikakšnem sodelovanju se lahko dogovorimo.

Jim bova ponudila kak kontakt?

Strankam in drugim, zainteresiranim za kakršnokoli sodelovanje lahko dava vse možne kontakte, haha:

  • najdejo me v športnem parku v Radovljici, Ulica Staneta Žagarja 2b
  • lahko me pokličejo na (+386) 40 578 274
  • lahko mi pošljejo elektronsko pošto na slegel.simona@gmail.com 
  • lahko pa – konec koncev – obiščejo tudi mojo spletno stran www.masaza-rozca.si

Za vsako stranko posebej se bom zelo potrudila.

Veste, česa vas še nisem vprašal? Lahko stranke kar vkorakajo v vaš salon in bodo dobile masažo? Se je ptrebno pred obiskom dogovoriti?

Dobro, da ste vprašali. Obvezen je dogovor. Saj sem prilagodljiva, ampak … če nekdo pride v salon, jaz pa imam stranko, pa čez nekaj časa nov dogovorjen termin in tako naprej … potem obiskovalec pač ne bo prišel na vrsto. Ne maram pa, da ljudje odhajajo iz mojega salona nezadovoljni. Torej – obvezno naj ljudje pred obiskom pokličejo, ali pošljejo elektronsko pošto, pa se bomo dogovorili za termin.

Gospa Simona – preden se vam zahvalim za intervju, mi je na pamet padla ena ideja. Ste morda pripravljeni bralcem portala Gorenjska Online ponuditi kako simbolično nagrado? Imate kako idejo, kako bi jih lahko nagradila?

Ja, seveda, lahko. Dobra ideja! Veste kaj, jaz ponudim dvema bralcema brezplačni obisk krio savne. Vi pa si izmislite, kako bodo bralci prišli do teh nagrad.

Velja. Simona, hvala za pogovor. 

Danes (petek, 26. junij) mineva ravno en teden od mojega pogovora z gospo Šlegel. Toliko časa je namreč trajalo, da sem sprocesiral zapiske s kratkega klepeta z zanimivo maserko. Poleg tega pa sem v vmesnem obdobju v roki – teniški komolec, sem temu rekel, pa bi moral najti kak drug izraz – dobil take bolečine, da sem se v masažni salon Rož’ca moral preriniti nekako mimo vrste. Pa ni bilo v resnici mimo vrste, veste. Le na praznični dan, v deževnem vremenu, ko sicer ni bilo strank v salonu. Simona si je vzela čas, si dala opravka z mojo roko in … danes me še vedno boli. Včasih pride do take reakcije, pravi Simona. Ampak roko bova zrihtala! Morali pa se boste začeti več gibati, mi ob koncu zažuga.

Zato grem zdajle na en sprehod. Desno roko takle junak absolutno potrebuje, pa ne le za tipkanje in miškanje … 😉 Vam, dragi bralci, pa sem dolžan še pojasniti, kako pridete do možnosti za brezplačni obisk Simonine krio savne. Torej … potrebno se bo potruditi, a vam naloga vseeno ne bo vzela več, kakor nekaj sekund časa.

Kaj morate storiti?

  • všečkati morate našo originalno objavo na Facebooku
  • prav tam, torej pod našo originalno objavo, morate oddati komentar o tem, kaj si mislite o dejavnosti naše intervjuvanke
  • članek morate deliti na vašem Facebook zidu

Torej, da bo jasno: storiti morate vse troje! Možnost sodelovanja imate ves teden, torej – do petka, 3. julija do osme ure zjutraj. Istega dne zvečer bosta izžrebana in objavljena dobitnika. Žreb bo izveden s pomočjo spl. strani randomresult

Prislužite si spodnji darilni bon. Pa srečno!

Similar Posts:

Advertisements

Morda ste zgrešili

1 min read
4 min read