Categories
Da bo dan krajši

Na novinarski konferenci

Nekega dne leta 1991 … pardon! … leta 2020, se je nek šef propagande spet odpravljal na običajno dnevno tiskovno konferenco, kjer naj bi imel govor. Ne posebej dobro razpoložen je – medtem, ko ga je šofer peljal – opazil, da mu je le-ta precej podoben.  

“Na jetra mi gredo vse te konference, je rekel, “vedno lažem podobne zadeve, vsakič strašim ljudi enako.”

Voznik se strinja: “Imate prav. Kot vaš voznik sem se udeležil prav vseh, in čeprav ne vem ničesar o politiki, bi s tako konferenco lahko namesto vas opravil sam. Preprosto je – nekoliko ljudi prestrašiš in si zmagal …”

“Odlična ideja!” reče šef propagande. “Zamenjajva vlogi!”

Hitro se preoblečeta in takoj, ko prispeta na konferenco voznik, oblečen kot šef propagande, stopi na oder in začne govoriti običajne floskule.  Medtem se pravi propagandist pomeša z množico, oblečen v voznika vladne limuzine.

Ampak v množici je tokrat en zoprn novinar, ki se je izmaknil rešetu prizadevnih cenzurnih služb. Le-ta (zoprni novinar torej) želi propagandista razgaliti v vseh njegovih lažeh, zato za govorca na odru pripravi statistke, logična vprašanja in podobno … v upanju, da oni bo mogel odgovoriti.

Torej … ta provokator vstane in prekine konferenco, tako da postavi nekaj logičnih, težko ovrgljivih vprašanj. Vsi v dvorani molčijo, zadržujejo dih in čakajo na odziv.

Voznik, preoblečen v propagandista, z odra pogleda mrtvo hladno in reče:

“Gospod, vaše vprašanje je tako enostavno, da bom dovolil, da vam podrobnosti razloži moj voznik.”

Vir simbolične naslovne fotografije: KLIK

 

Advertisements
Categories
Da bo dan krajši

Mačke

Sponzoriran oglas

Učiteljica:
“Janezek, če bi ti dala dve mački in še dve mački in še dve, koliko bi jih imel?”

Janezek:
“Sedem.”

Učiteljica:
“Ne, pozorno poslušaj … Če bi ti dala dve mački in še dve mački in še dve, koliko bi jih imel?”

Janezek:
“Sedem.”

Učiteljica:
“Naj te vprašam drugače. Če ti dam dve jabolki in še dve jabolki in še dve, koliko bi jih imel?”

Janezek:
“Šest.”

Učiteljica:
“Dobro. Zdaj pa se vrniva k mačkam. Če bi ti dala dve mački in še dve mački in še dve, koliko bi jih imel?”

Janezek:
“Sedem!”

Učiteljica (pobesni):
“Janezek, od kod za vraga dobiš sedem?!”

Janezek (pobesni nazaj):
“Ker že imam eno jeb*no mačko!”

Naslovna fotografija: KLIK

[paypal_donation_button]


Categories
Da bo dan krajši

Vlomilec

Neke oblačne, temne noči je v hišo na obrobju mesta vlomil vlomilec. Neslišno je vstopil in si z ročno svetilko osvetljeval prostore, drugega za drugim, medtem ko je stikal za dragocenostmi.

Naenkrat je nenavadni glas v temi rekel:
“Jezus ve, da si tukaj.”

Vlomilec je skorajda skočil iz svoje kože. Instinktivno je izklopil svetilko in ostal pri miru … kakor bi bil zamrznjen.

Nekaj minut ni bilo slišati niti najmanjšega zvoka. Ko mu je srce prenehalo razbijati, je vlomilec v nejeveri zatresel z glavo in nadaljeval s svojim raziskovanjem.

Ravnokar je odpiral predale na čudovito izrezljanem starinskem pohištvu … stanovalci hiše so morali biti očitno zelo premožni … ko je spet iz teme zaslišal čudni glas:
“Jezus te opazuje.”

Prestrašen, kakor še nikoli v življenju, je v paniki začel svetiti s svetilko vse naokrog sebe. Iskal je vir nenavadnega glasu. Nazadnje je v kotu sobe žaromet svetilke posvetil na papagaja.

“Si to rekel?” je zašepetal vlomilec.

“Ja”, je papagaj tiho priznal, nato pa glasno zavpil: “Samo poskušam te opozoriti, da te opazuje.”

Vlomilec se je sprostil.
“Samo opozarjaš me, kaj? Kdo za vraga pa misliš, da si?”

“Mojzes,” je odgovoril ptič.

“Mojzes?” vlomilec se je zasmejal. “Kakšni ljudje pa poimenujejo papagaja Mojzes?”

“Ljudje, ki rottweilerju dajo ime Jezus.”

Naslovna fotografija: KLIK

[paypal_donation_button]


Categories
Da bo dan krajši

Tone v striptiz klubu

Tone trdo dela cele dneve, marsikateri večer pa za sprostitev preživi na bowlingu, ali pa ob igranju košarke s prijatelji v lokalni telovadnici. Njegova žena misli, da se preprosto preveč priganja, zato ga za rojstni dan želi presenetiti. Odpelje ga v lokalni striptiz klub.

Varnostnik pri vhodu v klub ju pozdravi in ​​reče:
“Hej, Tone! Kako si?”

Žena zmedeno pogleduje in vpraša Toneta, če je že bil v tem klubu.

“Ne, ne,” odvrne Tone. “Varnostnik je v moji ekipi za bowling.”

Ko enkrat Tone in žena sedeta v lep separe, natakarica vpraša Toneta, ali bo naročil običajno … in mu že ponuja Budweiserja. Žena postaja vse bolj začudena in reče:
“Kako je vedela, da piješ Budweiserja?”

“Ona je v ženski Bowling ligi, srček. Skupaj s puncami si delimo steze.”

Kmalu se približa striptizeta, vrže roke Tonetu okrog ramen in se začne cela drgniti obenj:
“Ojla Tonči! Želiš običajni namizni ples, veliki fant?”

Tonetova žena pobesni, zgrabi torbico in odvrši iz kluba.

Tone steče za njo in jo vidi, kako je sedla v taksi. Še preden je uspela zaloputniti z vrati, je Tonetu nekako uspelo, da se je pririnil poleg nje na zadnji sedež. Obupno ji skuša razložiti, da ga je striptizeta očitno zamenjala za nekoga drugega, ampak žena ne verjame nobeni njegovi besedi.  

Na ves glas je kričala na Toneta in uporabila prav vsako zmerljivko, vsako psovko, ki bi jo človek pripisal le kakemu šoferju tovornjaka. Tone se je naposlušal živalskih nazivov, skrušeno je gledal v tla in čakal, kdaj bo minila nevihta.

V tistem se je obrnil voznik taksija in dejal:
“Bog pomagaj Tone, tokrat si pobral pa zares prasico …”

Naslovna fotografija: KLIK

[paypal_donation_button]


Categories
Da bo dan krajši

V stiku z onostranstvom

Nekega večera je oče položil triletno hčer v posteljo in ji povedal zgodbico za lahko noč.  Poslušal je čebljanje male deklice, ki je tik pred spanjem izustila še naslednje besede:
“Vidiva se zjutraj. Povej mamici, da se tudi z njo vidiva zjutraj. Pa tudi z babico se bova videli zjutraj, komaj čakam. Dedku pa reci nasvidenje.”

Oče je začudeno vprašal:
“Zakaj si rekla pa to o dedku?”

Mala deklica:
“Ne vem, besede so prišle same od sebe.”

Naslednji dan je dedek umrl. Očetu je misel šinila na hčerin stavek v prejšnjem večeru. Mislil si je, da gre za res čudno naključje.

Nekaj ​​mesecev kasneje si je oče spet dajal opravka s spravljanjem deklice v posteljo. Povedal ji je zgodbico za lahko noč in poslušal čebljanje živahne triletnice:
“Vidiva se zjutraj. Povej mamici, da se tudi z njo vidiva zjutraj. Babici pa reci nasvidenje.”

“Zakaj si rekla pa to o babici?”

“Ne vem, besede so prišle same od sebe.”

Naslednji dan je babica umrla. Neverjetno, si je mislil oče, ta otrok je v stiku z drugo stranjo.

Nekaj ​​tednov kasneje, ko sta oče in deklica spet imela večerni ritual, je triletnica rekla:
“Povej mamici, da se vidiva zjutraj. Očiju pa pravim: nasvidenje.”

Oče je bil v totalnem šoku. Celo noč ni zatisnil očesa, vstal je že ob zori, da bi šel v svojo pisarno. Ves dan je bil živčen kot mačka, kosilo si je naročil v službo in ves čas je pogledoval na uro.
Razmišljal je o tem, da če bo nekako preživel do polnoči, bo vse v redu. V pisarni se je počutil varno, zato je – namesto da bi po koncu službe šel domov – ostal kar tam.  Pil je kavo, gledal na uro in poskočil ob vsakem najmanjšem šumu.
Končno je napočila polnoč. Oddahnil si je in se odpeljal domov.

Ko se je vrnil domov, je žena rekla:
“Nikoli doslej še nisi delal tako dolgo. Kaj je narobe?”

Oče:
“Ne želim zares govoriti o tem, ampak pravkar sem preživel najhujši dan v svojem življenju.”

Žena:
“Ko že ravno govoriva o tem … Če ti misliš, da si imel slab dan, poslušaj, kaj se je zgodilo meni. Najbrž ne boš verjel, ampak … Zjutraj se je poštar mrtev zrušil pred vhodnimi vrati.”

 

Naslovna fotografija: KLIK

[paypal_donation_button]


Categories
Da bo dan krajši

Jezus

Mali Janezek je dobil nalogo, da napiše spis z naslovom Moja mama. Ko je končal s svojo nalogo, ga je učiteljica pozvala, naj prebere, kar je zapisal. Janezek je vstal in začel z branjem:

Moja mama je najboljša in najbolj pridna mama na svetu. Vsako jutro zgodaj vstane, nam pripravi zajtrk, poskrbi za naše obleke in gre v službo. Tam trdo dela. Med pavzo hitro skoči do supermarketa in nakupi vse, kar bomo potrebovali za kosilo. Ko pride iz službe najprej kuha kosilo. Medtem ko se hrana kuha, postreže očetu s hladnim pivom iz hladilnika. Po kosilu pospravi mizo, pomije posodo, potem pa se loti pranja in likanja. Ko konča tudi s tem, običajno še posesa stanovanje. Zvečer nam pripravi večerjo, nas okopa in nas da spat. Na koncu pa, ko se vsa izmučena uleže, k njej pride Jezus.

Učiteljica ga zbrano posluša, potem pa reče:

Janezek, vse tole, kar si napisal, je super. Edino tisto z Jezusom na koncu mi ni jasno …

Janezek:

Tudi meni ni najbolj jasno. Vem pa le, da vsak večer, ko mama leže k počitku poleg očeta, vsakič zaslišim:

O Jezus, a zdaj pa še ti?

😀  😆  😉

Naslovna fotografija: KLIK

[paypal_donation_button]

Categories
Da bo dan krajši

Raziskava

Pri Združenih narodih so izvedli raziskavo, ki je vključevala anketiranje po vsem svetu. Edino vprašanje, ki so ga zastavili, je bilo:

“Ali bi, prosim, podali svoje iskreno mnenje o rešitvah za pomanjkanje hrane v preostalem svetu?”

Raziskava se je izkazala za hud polom.

V Afriki namreč niso bili prepričani, kaj pomeni hrana. V Vzhodni Evropi niso vedeli, kaj pomeni iskreno. V zahodni Evropi ljudje niso imeli pojma, kaj pomeni pomanjkanje. Na Kitajskem jim ni bilo jasno, kaj pomeni mnenje. Na Bližnjem vzhodu niso vedeli, kaj pomeni rešitev. V Južni Ameriki niso vedeli, kaj za vraga naj bi pomenilo prosim. V ZDA pa so prvič slišali za preostali svet …

___________________________________

Mal’ je kruto, ane? Ampak je precej resnice v vsem skupaj …

Naslovna fotografija: KLIK

[paypal_donation_button]


Categories
Da bo dan krajši

Ob petkih …

Po 35 letih zakona sta mož in žena ugotovila, da je med njima nekaj nepremostljivih težav. Zato sta se odločila za obisk zakonske posvetovalnice.

Na terapevtovo vprašanje, v čem je težava, je sledila ženina tirada; navedla je vse probleme, ki so se pojavili med zakoncema v teh letih, vse od poroke 35 let prej …

In tako je naštevala: zanemarjanje, pomanjkanje intimnosti, praznina, osamljenost, občutek nezaželenosti in neljubljenosti … skratka – terapevt in mož sta slišala celoten seznam neizpolnjenih potreb, zaradi katerih je gospa trpela.

Končno – ko je dopustil monolog dovolj dolgo – je terapevt vstal, šel okoli mize in prosil gospo, če vstane tudi ona. Objel jo je in poljubil. Dolg, strasten poljub je bil to. Mož je vse skupaj gledal z dvignjeno obrvjo …

Ženska je utihnila in tiho sedla. Videti je bila, kot bi bila drogirana.

Terapevt se je obrnil k možu in rekel:

Vidite, to potrebuje vaša žena vsaj 3-krat na teden. Ali boste zmogli to storiti?

Možakar je neumno pogledal in odvrnil:

No, lahko jo pripeljem sem ob ponedeljkih in sredah, ampak ob petkih imam pa rekreacijo – igram nogomet …

Naslovna fotografija: KLIK