web analytics
23. oktobra, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

Preprosto zabit, ali le trpeč za kronično nevrobiološlo motnjo?

Desetega septembra 1950 se je v Lawrenceu v Massachusettsu, ZDA, rodil Joseph Anthony Pereira. Odraščal je v majhnem mestecu Hopedale v Massachusettsu. Njegov oče je bil računovodja portugalskega porekla z Madeire, njegova mama pa gimnazijska učiteljica italijanskega porekla, v svet popularne glasbe pa se je zapisal z imenom Joe Perry.

Joe Perry je najbolj znan kot ustanovni član, glavni kitarist, spremljevalec in občasno vodilni vokal ameriške rock skupine Aerosmith. 

Perry ima tudi svojo samostojno skupino, imenovano The Joe Perry Project, skupaj z z Alice Cooper in Johnnyjem Deppom pa je tudi član All-Star skupine Hollywood Vampires.

V najmlajših letih je Perryja zelo fasciniral ocean. Njegove sanje so bile, da bi nekega dne postal morski biolog in sledil stopinjam svojega junaka Jacquesa Cousteaua. Med obiskovanjem lokalne srednje šole v Hopedaleu se je izkazalo, da Joejeve ocene niso sledile nejgovim sanjam, zato so bile možnosti, da bi sčasoma odšel na ustrezno fakulteto vse manjše. V nekem trenutku sta ga starša celo poskušala spodbuditi k učenju z obljubo, da mu bosta morda lahko uredila poletno delo na oceanografskem zavodu Woods Hole na Cape Codu. Nič ni pomagalo, Joeju učenje ni šlo prav dobro od rok. Zato sta ga starša poslala v internat v malem mestu Saxton’s River v Vermontu. V njem je bivalo okoli 200 mladeničev. Tedaj najstnik Joe Perry ni bil preveč zadovoljen s tem.

Kasneje se je izpostavilo, da mladi Joe ni bil preprosto zabit, ampak ga je pestila tedaj še nediagnosticirana bolezen ADHD, kronična nevrobiološka motnja, drugače povedano tudi motnje v pozornosti s hiperaktivnostjo. Takole je povedal Joe o tej temi v svoji avtobiografiji:

Ko sem hodil še v šolo, so moje vedenje pogosto obravnavali kot disciplinski problem. Ko pa sem se skozi leta, potem ko sem zapustil šolo, znašel v tej zadevi, imenovani rock ‘n’ roll, s tem nenadoma nisem imel več problemov.

Joe je tudi povedal, da se je teh stvari najbolj zavedal pri igranju kitare.

Začenjam se zavedati, da mi je ADHD motnja na nek način pomagala in otežkočala igranje kitare hkrati. Lahko sem skoval neverjetne pesmi in se jih dobro naučil odigrati, potem pa se jih nisem bil sposoben zapomniti.

Kakorkoli že, čas preživet v internatu v Vermontu, se je močno razlikoval od tistega, kar so si zanj zamislili njegovi starši. Izkazalo se je, da je bila to izkušnja, ki bo za vedno spremenila tok Joejevega življenja. Joe se je tam spoznal z učenci z vsega sveta. Mnogi od njih so prihajali iz metropolitanskih mestih, kot sta recimoLos Angeles in New York. Za razliko od Joeja iz majhnega Hopedala v Massachussestsu, so ti fantje živeli sredi kulture “seksa, drog in rock n rolla” poznih šestdesetih let.

Najbolj se je Joeja dotaknila nova glasba, ki jo je tam spoznal. Prvič v življenju je slišal igranje Jimija Hendrixa. Prvič je slišal britanske bende kot so The Who, The Kinks, The Yardbirds. Njihova glasba je bila tako drugačna od vsega, kar je kdajkoli prej slišal. Joe je kitaro sicer igral od svojega desetega leta starosti, vendar pa se je pod vplivom prej omenjenih skupin šele v pozni puberteti začel zapirati v sobo in igrati kitaro po več ur skupaj.

Če preskočimo nekaj dogajanj, je Joe skupaj s pevcem Stevenom Tylerjem v Bostonu leta 1970 ustanovil skupino Aerosmith. Prvo veliko ploščo je skupina izdala leta 1973, na njej pa je že bil eden od njenih največjih hitov, skladba z naslovom Dream On. Spodaj si jo lahko poslušate v uzvedbi s spremljanjem simfoničnega orkestra in … če se vam ob tem ne postavijo pokonci dlake … ste najbrž mrtvi 😉

Do konca sedemdesetih let so bili Aerosmith že med najbolj priljubljenimi hard rock skupinami na svetu. Njihovih oboževalcev se je prijelo ime Te Blue Army, saj je bilo med občinstvom največkrat opaziti morje dolgolasih mladeničev v jeans suknjičih. Zasvojenost z drogami in notranji konflikti v skupini so pripeljali do tega, da sta Joe Perry in drugi kitarist Brad Whitford v letih 1979 in 1981 skupino zapustila. Oba sta se vanjo vrnila leta 1984. Po znamenitem sodelovanju z rap skupino Run DMC v predelavi njihove lastne pesmi Walk This Way, je sledilo najuspešnejše obdobje skupine, v katerem so posneli uspešnice, kot so Dude (Looks Like a Lady), Angel, Rag Doll, Love in a Elevator, Janie’s Got a Gun, What it Takes, Livin ‘on” the Edge, Cryin in Crazy. Skupina je snemala tudi priljubljene glasbene videe in se množično pojavljala na televiziji, filmu in video igrah. Leta 1998 so posneli uspešnico za film Armageddon z naslovom I Don’t Want to Miss a Thing. Njihov povratek je bil opisan kot eden najbolj izjemnih in spektakularnih v zgodovini rocka.

Aerosmith so najbolje prodajana ameriška hard rock skupina vseh časov, saj so po vsem svetu prodali več kot 150 milijonov plošč, od tega več kot 70 milijonov samo v Združenih državah. S 25 zlatimi, 18 platinastimi in 12 multi-platinastimi albumi držijo rekord za najbolj tovrstno certificirano ameriško skupino, veljajo pa tudi za ameriško skupino z največ multi-platinastimi albumi.

Na US Hot 100 so se enaindvajsetkrat uvrstili med najboljših 40 uspešnic, devet uspešnic se je uvrstilo na sam vrh Mainstream Rock lestvic. Skupina je prejela štiri nagrade Grammy, šest American Music Awards in deset nagrad MTV Video Music Awards. Leta 2001 so bili uvrščeni v dvorano slavnih rock and rolla. Leta 2013 sta bila Tyler in Perry sprejeta v Songwriters Hall of Fame, leta 2020 pa je skupina prejela nagrado MusiCares Person of the Year award.

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.



Vir naslovne fotografije: KLIK.

Advertisements