web analytics
23. aprila, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

Predstavljamo gorenjske občine – CERKLJE NA GORENJSKEM

Občina Cerklje na Gorenjskem je del gorenjske statistične regije. Meri 78 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 86. mesto.

Statistični podatki za leto 2019 so kazali o občini sledečo sliko:

Sredi leta 2019 je imela občina približno 7.710 prebivalcev (približno 3.880 moških in 3.840 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 69. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 99 prebivalcev; gostota naseljenosti je v občini Cerklje na Gorenjskem manjša kot v celotni državi (103 prebivalci na km2).

Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil v imenovanem letu pozitiven, znašal je 0,1 (v Sloveniji -0,6). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 17,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 17,6 (v Sloveniji 7,2).

Povprečna starost občanov je bila 41,3 let in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,4 let).

Med prebivalci občine Cerklje na Gorenjskem je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, sta prebivali 102 osebi stari 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 133). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v dveh (Jezersko in Loški Potok), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena.

V občini so delovali 4 vrtci, obiskovalo pa jih je 333 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let, jih je bilo 79 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (81 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2019/2020 izobraževalo približno 810 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 330 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 39 študentov in 11 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 37 študentov in 8 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 71 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), to je več od slovenskega povprečja (66 %).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 33 % višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 27 % višja.

Med 100 prebivalci občine jih je 62 imelo osebni avtomobil. Ta je bil star povprečno 10 let.

V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 378 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 19 kg več kot v celotni Sloveniji.

Delovanje neodvisne spletne strani Gorenjska Online lahko podprete že z gesto dobre volje, ob tem pa si pridobite še ANTI-AGE SERUM. Vzelo vam bo le trenutek. In če si to lahko privoščite, razmislite ali nam kak evro lahko prispevate redno mesečno. Hvala.

 


Leto 2004 je bilo za Cerkljane jubilejno leto saj se je obeležila 850. letnica prve pisne omembe kraja, kar je bilo zapisano v civilnopravnem dokumentu iz leta 1154. Fara je bila v tistem času versko, kulturno in gospodarsko središče. 

Občina Cerklje na Gorenjskem dedinja zgodovinske prafare, ki danes sodi med lokalne skupnosti z jasno začrtanimi razvojnimi smernicami. Pri svoji rasti in razvoju se opira na svoje ključne prednosti, ki so v naravnem bogastvu, kulturno-zgodovinskih izročilih, dobri prometni povezanosti in dostopnosti ter v njenih ljudeh. Tako so Cerklje na Gorenjskem z ugodno lego na prehodu iz Ljubljanske kotline v visokogorski svet Kamniško-Savinjskih Alp, stičišče pestrega naravnega okolja, kulturne krajine in načina življenja tukajšnjih prebivalcev, kar je oplemeniteno še z urejenostjo okolja in gostoljubnostjo ljudi, ki tu živijo. To je potrdila tudi Turistična zveza Slovenije, ki je Cerklje na Gorenjskem že tretjič po vrsti okronala z laskavim naslovom najbolj urejeni in gostoljubni kraj v Sloveniji. Cerklje pa bodo Slovenijo v letu 2005 zastopale tudi na uglednem evropskem tekmovanju Entente Florale, ki se že od leta 1975 odvija pod okriljem belgijskega združenja hortikularnih organizacij AEFP.

Prizadevanja Občine kot ustanove niso dovolj, zato svoje delo nadgrajuje tudi z uspešnim sodelovanjem z občani in številnimi društvi, ki so aktivna tudi pri urejanju okolja, čistilnih akcijah. Veliko pa pripomorejo tudi k pestrosti družabnih dogodkov, ki so v tej občini dobro obiskani in tudi odmevni. Med njimi je potrebno omeniti Rožno pot, katere avtor je Mito Trefalt, v Cerklje na Gorenjskem pa vsako leto pripelje lepoto cvetja, smeha, glasbe in veselega druženja. V okviru te prireditve so bile izbrane najbolj obiskane vasi, ceste in ulice, ob katerih so gospodinje krasile svoje domove in vrtove, v cerkvah pa so bili na ogled krasni cvetlični aranžmaji. Rožno pot so popestrili sprevodi pihalnih godb in starih konjskih vpreg pod imenom Škrebljajo konjički Gorenjski. Za julijsko Rožno potjo se v mesecu septembru zvrstijo številne kulturne, športne in družabne prireditve ob občinskem prazniku, ki ga sicer občina praznuje 23. septembra, na dan smrti Ignacija Borštnika, ki je bil rojen v Cerkljah. Jesenski čas pa zaznamujeta tudi širom Slovenije znana bučarijada in tekmovanje za naj pridelek, ki tradicionalno potekata pod vodstvom Turističnega društva iz Cerkelj. Kot je za podobo celovitega mozaika potreben sleherni kamenček, tako celotno podobo teh krajev gradijo drobne lepe malenkosti.

Cerklje na Gorenjskem sodijo med območja s komparativnimi prednostmi, kar je lahko motiv investitorjem, saj v te kraje poleg priljubljenega smučišča Krvavec, mednarodnega letališča Brnik in kulturno bogate Rožne poti vabijo tudi druge naravne lepote, kulturno-zgodovinske znamenitosti in družabni dogodki, kar dobro vedo tako domači kot tuji gostje.

Ob popisu leta 2001 je bila slovenščina materni jezik 6155 (96,6 %) občanom, srbohrvaščina 34 (0,5 %) osebam, hrvaščina pa 33 (0,5 %) osebam. Neznano je za 75 (1,2)% oseb. 5047 ali 79,3 % je rimokatoličanov.

V občini so naslednja naselja:

  • Adergas,
  • Ambrož pod Krvavcem,
  • Apno,
  • Cerkljanska Dobrava,
  • Cerklje na Gorenjskem,
  • Dvorje,
  • Češnjevek,
  • Glinje,
  • Grad,
  • Lahovče,
  • Poženik,
  • Praprotna Polica,
  • Pšata,
  • Pšenična Polica,
  • Ravne,
  • Sidraž,
  • Spodnji Brnik,
  • Stiška vas,
  • Sveti Lenart,
  • Šenturška Gora,
  • Šmartno,
  • Štefanja Gora,
  • Trata pri Velesovem,
  • Vašca,
  • Velesovo,
  • Viševca,
  • Vopovlje,
  • Vrhovje,
  • Zalog pri Cerkljah in
  • Zgornji Brnik.

Znamenite osebnosti 20. in 21. stoletja v povezavi z občino:

  • Cuderman, Mirko (18. julij 1930, Tupaliče, Cerklje na Gorenjskem), muzikolog, dirigent, zborovodja.
  • Čebulj, Franc (21. avgust 1952, Adergas), politik, župan in čebelar. Intenzivno je sodeloval pri ustanovitvi samostojne Občine Cerklje na Gorenjskem. Leta 1995 je bil izvoljen za njenega prvega župana. Bil je tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije ter ustanovitelj in prvi predsednik Kasaške zveze Slovenije.
  • Duhovnik Alojzij (13. maj 1916, Preska, Medvode – 3. oktober 1944, Zalog pri Cerkljah), slovenski duhovnik.
  • Furlan, Danilo (20. marec 1913, Trst – februar 2003), klimatolog. Za področje letališča Brnik je na področju varstva okolja sodeloval pri ugotavljanju stopnje možnega povečanja števila dni z meglo kot posledico človekove aktivnosti.
  • Fajfar, Tone (Gašper) (20. februar 1913, Spodnji Brnik – 12. december 1981, Ljubljana), politik, partizan, publicist.
  • Gerkman, Viktor (6. januar 1952, Cerklje na Gorenjskem – 6. april 2009, Brezje na Gorenjskem), psiholog, psihoterapevt, publicist.

  • Globočnik Martin (1. avgust 1919, Poženik – 17. januar 2008, ZDA), slovenski šolnik in prosvetni delavec.
  • Hrovatin Vintar, Breda (16. februar 1932, Spodnji Brnik), lutkarica.
  • Ilija, Lojze (19. junij 1905, Spodnji Brnik – 4. november 1982, Los Taques, Venezuela), pisatelj, politik.
  • Jagodic, Andreja (15. januar 1975, Cerklje na Gorenjskem), kolesarka, alpinistka.
  • Jančar, Drago (13. april 1948, Maribor), pisatelj, dramatik, esejist. Roman To noč sem jo videl (2010) je sad avtorjevega preučevanja medvojnega gradiva, ki se delno nanaša na resnično zgodbo zakoncev Hribar, lastnikov gradu Strmol na Gorenjskem.
  • Jontez, Ivan (2. oktober 1902, Cerklje na Gorenjskem – 1. maj 1979, Cleveland, ZDA), pisatelj, pesnik, urednik.
  • Močnik, Damijan (30. november 1967, Cerklje na Gorenjskem), slovenski skladatelj, zborovodja in pedagog.
  • Močnik, Janez (7. oktober 1936, Cerklje na Gorenjskem – 25. februar 2016, Cerklje na Gorenjskem), skladatelj, likovni pedagog. Leta 2004 mu je Občina Cerklje na Gorenjskem za njegov obširni opus podelila naslov častnega občana. Ob praznovanju 850. obletnice prve pisne omembe je izšla njegova knjiga z naslovom Podobe nekdanjih časov.
  • Norčič, Bogdan (19. september 1953, Kranj – 2. april 2004, Adergas pri Cerkljah na Gorenjskem), smučarski skakalec, olimpijec.
  • Perčič, Tone (26. december 1954, Ljubljana), pisatelj, prevajalec. V romanu In ti boš meni ponoči trkal na vrata (1998) zajema tragično dogajanje zakoncev Hribar, lastnikov gradu Strmol na Gorenjskem.

  • Strgar, Vinko (29. julij 1928, Leskovec pri Krškem – 2. marec 1992, Ljubljana, pokopan v Cerkljah na Gorenjskem), biolog, botanik in hortikulturnik.
  • Šerjak Jože (8. junij 1918, Trata pri Velesovem – 1945, Teharje), slovenski pesnik, salezijanec.
  • Šporar, Ivan (11. januar 1910, Herinja vas – julij 2003, Ljubljana), kmetijski strokovnjak. V Lahovčah pri Kranju je pisal ureditvene programe za posestva.
  • Valenčič, Mitja (1. februar 1978, Cerklje na Gorenjskem), alpski smučar, olimpijec.
  • Vombergar, Joža (16. februar 1902, Pšenična polica pri Cerkljah na Gorenjskem – 20. oktober 1980, Buenos Aires, Argentina), dramatik.
  • Zadnikar, Marijan (27. december 1921, Novo mesto – 4. oktober 2005, Ljubljana), umetnostni zgodovinar in konservator. V znanstveno revijo Traditiones je leta 1979 napisal prispevek Stiški Mihael in Lahovče.
  • Zorman, Viktor (15. februar 1918, Velesovo – 29. maj 1945 Ljubljana Šentvid), pisatelj.


Viri: KLIKin KLIK
Vir  fotografij: KLIK
Vir naslovne fotografije: KLIK

(Visited 224 times, 1 visits today)