web analytics
27. januarja, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

PREDHODNICA ZLOČINSKE STRANKE – zgodilo se je na današnji dan

Petega januarja 1919 so ustanovili Nemško delavsko stranko, ki se je kasneje razvila v zloglasno Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko (NSDAP, nacisti), ta pa je s svojim brezobzirnim programom povzročila drugo svetovno vojno in milijone žrtve po vsem svetu.

Nemška delavska stranka (nemško: Deutsche Arbeiterpartei, DAP) je bila politična stranka, ustanovljena v Weimarju v Nemčiji po prvi svetovni vojni, uradno pa je obstajala le od 5. januarja 1919 do 24. februarja 1920. 

Vir: KLIK

5. januarja 1919 je Anton Drexler v Münchnu skupaj z Dietrichom Eckartom, Gottfriedom Federjem in Karlom Harrerjem v hotelu Fürstenfelder Hof ustanovil Nemško delavsko stranko (DAP). Razvila se je iz t.i. lige Freier Arbeiterausschuss für einen guten Frieden (Odbor svobodnih delavcev za dober mir), katere podružnico je Drexler ustanovil leta 1918. Istega leta je Harrer (novinar in član društva Thule) prepričal Drexlerja in še nekaj drugih, da so ustanovili Politischer Arbeiterzirkel (Krog političnih delavcev). Člani so se redno sestajali in razpravljali o temah nacionalizma in antisemitizma. Drexlerja je k oblikovanju DAP decembra 1918 spodbudil njegov mentor, dr. Paul Tafel. Tafel je bil vodja Alldeutscher Verband (Pangermanistične zveze), direktor Maschinenfabrik Augsburg-Nürnberg in član društva Thule. Drexlerjeva želja je bila politična stranka, ki bi bila v stiku z množicami in nacionalistična. Z ustanovitvijo DAP januarja 1919 je bil Drexler izvoljen za predsednika, Harrer pa za “predsednika Reicha”, kar je bil častni naziv. Na zboru stranke 17. maja je bilo na seji prisotnih le deset članov, kasneje na avgustovskem srečanju pa se je sestanka udeležilo 38 članov. Člani stranke so bili predvsem Drexlerjevi delovni kolegi z münchenskih železniških dvorišč.

Po koncu prve svetovne vojne se je v München vrnil Adolf Hitler. Ker ni imel nobene formalne izobrazbe ali možnosti za kariero, je skušal čim dlje ostati v vojski. Julija 1919 je bil imenovan za Verbindungsmanna (obveščevalnega agenta) v Aufklärungskommando Reichswehra (obveščevalni službi nemške vojske), zaupana pa mu je bila naloga vplivanja na druge vojake, ki so se vrnili z bojišč, obveščevalno pa naj bi tudi pokrival in raziskoval DAP. Med spremljanjem dejavnosti DAP so Hitlerja pritegnile antisemitske, nacionalistične, antikapitalistične in antimarksistične ideje ustanovitelja Antona Drexlerja.

Medtem ko se je Hitler 12. septembra 1919 udeležil sestanka stranke v pivnici Sterneckerbräu, se je z razpravljalcem profesorjem Baumannom, ki je podvomil v trdnost argumentov Gottfrieda Federja v podporo bavarskemu separatizmu in proti kapitalizmu, vpletel v vroč politični prepir. Z ostrim napadom na argumente profesorja Baumanna je s svojimi govorniškimi sposobnostmi naredil vtis na ostale člane stranke. Po kasnejšem pripovedovanju ​​Hitlerja je Baumann osramočen moral zapustiti dvorano in priznati nedvoumen poraz. Po drugi strani pa so Antona Drexlerja navdušile Hitlerjeve govorniške sposobnosti, zato ga je spodbudil, da se pridruži stranki. Hitler je po posvetu in ukazu nadrejenih v vojski zaprosil za vstop v stranko. Čeprav je sprva želel ustanoviti svojo stranko, je pozneje trdil, da se je pridružil DAP, ker je bila majhna in bi lahko sčasoma postal njen vodja.

Članska izkaznica Nemške delavske stranke (DAP) Adolfa Hitlerja s številko 7.
Vir: KLIK

V manj kot tednu dni je Hitler prejel razglednico, na kateri je pisalo, da je bil uradno sprejet za člana Delavske stranke. Vabljen je bil  na sejo odbora, da bi se o njegovem članstvu pogovorili. Hitler se je tako udeležil seje odbora v propadli pivovarni Altes Rosenbad. Vojaškemu osebju tedaj ni bilo dovoljeno članstvo v političnih strankah. V primeru vstopa v DAP pa je Hitler imel dovoljenje v vojski nadrejenega Karla Mayrja. Poleg tega je po dogovoru Hitler smel ostati v vojski in tedensko za svoje delo prejemati 20 zlatih mark.

V času, ko se je Hitler pridružil stranki, le-ta ni imela članskih številk ali izkaznic. Ko so januarja 1920 člane prvič popisali in jih razvrstili po abecednem vrstnem redu, je Hitler prejel številko 555. V resnici je bil 55. član stranke, a so tedaj vodilni možje štetje začeli pri številki 501, da bi stranka delovala večja. V svoji razvpiti knjigi Mein Kampf (Moj boj) je Hitler pozneje trdil, da je bil dejansko sedmi član stranke; dejansko pa je bil sedmi izvršni član centralnega odbora stranke.

Potem ko je 16. oktobra v pivnici Hofbräukeller imel prvi govor za DAP, je Hitler hitro postal najaktivnejši govornik stranke. Hitlerjevo govorništvo ter sposobnosti za propagando so v vodstvu stranke hitro začeli zelo ceniti, saj so se v letih 1919-1920 na zbore stranke začele zgrinjati množice, ki so želele slišati ognjevitega govorca. S podporo Drexlerja je Hitler v začetku leta 1920 postal šef propagande v stranki. Hitlerju je bila nova funkcija všeč, saj se je videl kot bobnar v prvih vrstah za nacionalno stvar. V propagandi je videl način, kako nacionalizem predstaviti javnosti.

Nekaj prvotnih članov stranke je Hitler hitro pridobil za svoja politična prepričanja. 24. februarja 1920 je v pivnici Staatliches Hofbräuhaus v Münchnu organiziral do tedaj največje srečanje stranke z udeležbo okrog 2.000 ljudi. Poleg tega so DAP 24. februarja v poskusu, da bi stranka postala bolj privlačna za večje dele prebivalstva, preimenovali v Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko (NSDAP). Hitlerjev vpliv na podobo v javnosti ter smer delovanja je bil tako velik, da je ustanovni član Karl Harrer v nestrinjanju odstopil iz stranke. Novo ime so si sposodili pri povsem neodvisni avstrijski stranki, ki je delovala že pred tem (Deutsche Nationalsozialistische Arbeiterpartei, tj. Nemška nacional-socialistična delavska stranka), čeprav je bil Hitlerjev predlog, naj se DAP preimenuje v Socialno-revolucionarno stranko. Rudolf Jung je bil tisti, ki je Hitlerja na koncu prepričal, da je prevzel ime NSDAP.

Adolf Hitler, 1923
Vir: KLIK

Med prvimi člani stranke je bilo nekaj tudi kasneje obsojenih vojnih zločincev:

  • Anton Drexler
  • Dietrich Eckart
  • Gottfried Feder
  • Karl Harrer
  • Hermann Esser
  • Ernst Boepple
  • Hans Frank
  • Adolf Hitler
  • Ernst Röhm
  • Alfred Rosenberg
  • Rudolf Jung

Zgodovina vzpona NSDAP na oblast v Nemčiji je splošno znana. Iz krhke demokracije, ki je mejila na kaos (zveni znano, mar ne?) je NSDAP pod Hitlerjevim vodstvom ustvarila eno najbolj zločinskih diktatur v zgodovini. Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki so jo po koncu druge svetovne vojne na nürnberških procesih (1945-1949) razglasili za zločinsko organizacijo in prepovedali.

Hitlerja so kot govornika poslušale množice
Vir: KLIK

Tudi v našem slovenskem mikro-okolju lahko opazujemo, kakšen razdor v narodu ter nepopravljivo škodo lahko ustvari peščica brezobzirnih ljudi s svojo propagando, nesramnostjo in lažmi, ki ves čas s prstom kažejo na “krivce” za narodovo nesrečo in le te po potrebi ves čas spreminjajo. Če jih ob tem podpre še kapital (morda celo nelegalno in sumljivega izvora), do oblasti pa pridejo kriminalci ter prevaranti … se narodu zares ne piše dobro. Če se taki ljudje ne ustavijo pravočasno, sčasoma ne poznajo več nobene meje. Take norosti se na prijazen način menda sploh ne da ustaviti, sicer pa … naj si bralci o tem ustvarijo svoje mnenje. 

Povzeto in prirejeno po: KLIK
Naslovna fotografija: KLIK

https://www.partis.si/torrent/podrobno/299827

Advertisements