web analytics
30. novembra, 2020

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

Predavanje prof. Karine Reiss in prof. Sucharit Bhakdija – 2. del

Če ste si včeraj ogledali prvega od dveh delov predavanj zakonskega para nemških znanstvenikov – in naš nasvet je, da si ga ogledate v celoti (oglejte si ga TUKAJ) – potem ste seveda vabljeni tudi k ogledu drugega dela. Če že ne drugega, tudi, če se s slišanim in videnim ne boste strinjali, bi vam moralo zastaviti nekaj vprašanj in vam dati misliti. To pa je vedno dobro, mar ne? No, razen če ste pripravljeni požreti pač vse, kar vam neka “avtoriteta” (o tem bi se dalo razpravljati) ponudi kot suho zlato …

Prof. dr. Sucharit Bhakdi je dolgoletni vodja Inštituta za medicinsko mikrobiologijo v Mainzu. Je izreden strokovnjak na področju imunologije, mikrobiologije, virologije in bolezni krvnega obtoka ter dobitnik številnih priznanj.

»Moje študente sem vedno učil, da je cepivo mejnik v zgodovini medicine. Rešilo je že nešteto življenj. Vendar cepiva niso primerna za vse bolezni.«

»Ali so cepiva primerna za obrambo pred KOVIDOM-19?«, so želeli izvedeti nedolgo nazaj madžarski zdravniki.

»Moj odgovor je NE,« pravi prof. dr. Bhakdi. Takole je obrazložil.

»Cepljenje je smiselno, ko je procent umrljivosti velik in ko gre za velik učinek zaščite, Tako je to recimo pri tetanusu, za katerega vemo, da je smrten, obenem pa je število toksinov, ki jih prejmemo preko okužbe, tako majhno, da naša protitelesa, ki jih dobimo s cepivom, zadostujejo leta in leta. Pri povzročiteljih bolezni dihal pa temu ni tako. Preko kašlja okužene osebe lahko prejmete ogromne količite virusov, ki pa jih ne naša lastna, ne protitelesca, ki jih dobimo s cepivom, niso sposobna »obvladati«, saj jih je premalo. Umrljivost pri virusih, ki povzročajo bolezni dihal (torej tudi KOVID- 19) pa je tudi nizka,« pravi dr. Bhakdi.

Nadalje govori o razliki med konvencionalnim cepivom in genskim cepivom. Pove tudi, da je za dobro cepivo z malo stranskih učinkov potrebnih najmanj 5 let, včasih 7 ali celo 10. Poudari, da ima VSAKO cepivo stranske učinke. Kdor misli drugače, je naiven. Odločujoče glede njegove uporabe pa je RISIKO-BENIFIT-RATIO (se pravi razmerje med stranskimi učinki in uporabnostjo cepiva).

Za primer vzame prašičjo gripo 2009/2010, ko so na hitro dali na tržišče cepivo, ki je imelo kot stranski učinek bolezen narkolepsijo in to predvsem pri otrocih in mladih ljudeh v razmerju 1: 10.000. Na Švedskem se je celo cepila približno polovica ljudi! Umrlo pa je kar nekaj starejših. Cepivo ni pomagalo – prav obratno – s stranskimi učinki je uničilo veliko mladih življenj.

 

Zelo zanimivo je dr. Bhakdi-jevo razmišljanje glede konvencionalnega cepiva, ki je sestavljeno iz »imunskega ojačevalca« in delca virusa. Ugiba, če je bil vzrok, da je v španski gripi umrlo toliko mladih ameriških vojakov prav to, da so se predhodno dali cepiti proti tetanusu, ki je tudi vseboval ogromno količino imunskega ojačevalca, kar bi lahko privedlo do številnih smrti kasneje pri španski gripi.
Italija ima recimo največjo obveznost do cepljenja. Cepiti se MORAJO proti desetim boleznim, med drugim tudi proti gripi, pljučnici, meningitisu. Je zato v Italiji umrlo največje število mladih z ali za Kovidom-19? Pravi, da ne ve – taka so le njegova razmišljanja, tako hitro se tega ne da dokazati.

In kaj se bo zgodilo, če se bomo letos cepili na konvencionalni način proti KOVIDU-19, naslednje leto pa zboleli na primer za gripo? Na to žal nima odgovora.

Cepivo ne bo preizkušeno, pravi, mi bi naj bili verjetno poskusni zajčki. Za gensko cepivo pa meni, da je popolnoma neetično, nedomišljeno in nevarno.

Posnetek je vreden ogleda in delitve. 

Advertisements

Morda ste zgrešili

3 min read
2 min read
3 min read