web analytics
24. julija, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

Porast mišje mrzlice v Sloveniji

Na – iz nekih drugih razlogov razvpitem – Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v letošnjem letu zaznali precejšen porast primerov mišje mrzlice, ki se odraža v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov. Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih glodavcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

Vir fotografije: KLIK

Bolezenski znaki se običajno pojavijo 2 do 4 tedne po okužbi, lahko pa vse od nekaj dni do dveh
mesecev. Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, mrzlico, močnim glavobolom in bolečinam v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se motnje vida, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Kasneje pride do nenadnega padca krvnega pritiska, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah ter akutna odpoved ledvic. Okrevanje lahko traja več tednov ali mesecev.

Kleti, drvarnice, na pol zapuščene hiše in podobno, so naravna okolja, kjer bivajo glodavci. Take prostore onesnažijo z urinom, blatom in slino, vse to pa predstavlja vir okužbe za ljudi. Največkrat je vir okužbe aerosol, ki nastane ob pometanju, čiščenju ali delu v dlje časa zaprtih pomožnih prostorih, pa recimo ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu. Posebej izpostavljeni so kmetovalci in gozdni delavci.

Vir fotografije: KLIK

Veliko tveganje za zdravje ljudi predstavljajo mrtve miši, ki so kronično okužene z virusom mišje mrzlice. Posebej to velja v primerih, ko pri stiku in odstranjevanju mrtvih glodavcev/miši ne upoštevamo navodil za varno odstranjevanje. Posamezno poginulo miš ali drugega poginulega glodavca lahko občani zakopljejo, sežgejo ali odložijo med preostanek komunalnih odpadkov. Večje količine poginulih miši naj občani zapakirajo v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrnejo na Veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta.

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

1. Preprečevanje okužb doma:

  • Glodavcem preprečimo dostop v hišo.
  • Varno odstranjujemo ostanke hrane, da ne privabljamo glodavcev.
  • Izvajamo redno deratizacijo.
  • Pred čiščenjem prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min.
  • Pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer eno enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z devet enotami vode.
  • Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Razkužilo naj deluje najmanj 5 min.
  • Pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa.
  • Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.

2. Preprečevanje okužb pri bivanju in delu v naravi:

  • Pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci in odstranimo ostanke hrane.
  • Hrane ne puščamo na tleh.
  • Ne pijemo vode iz izvirov v naravi.
  • Ne poležavamo in posedamo na golih tleh.
  • Skrbimo za higieno rok.
  • Pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh.
  • Pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko.

Če zbolite z znaki, ki ustrezajo mišji mrzlici, poiščite zdravniško pomoč in zdravniku povejte, da
ste bili izpostavljeni dejavnikom tveganja za okužbo z virusom mišje mrzlice.

Več informacij o porastu mišje mrzlice najdete na naslednji povezavi: KLIK

Podatki spremljanja mišje mrzlice v Sloveniji: KLIK

Pa veliko užitkov ob novi dozi strahu … 😉 

Vir informacij: NIJZ
Naslovna fotografija: KLIK

 

Gorenjska Online lahko podprete z gesto dobre volje. Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.

 

Advertisements