web analytics
16. januarja, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

PLAČANEC BREZ POLITIČNE USMERITVE – zgodilo se je na današnji dan

Sedemindvajstega decembra leta 1983 je papež Janez Pavel II. simbolno pomilostil Mehmeta Alija Ağco; človeka, ki je pred tem nanj izvršil atentat.

Mehmet Ali Ağca se je rodil 9. januarja 1958, svetovna javnost pa ga je spoznala kot turškega morilca in člana organizacije Sivih volkov. 1. februarja 1979 je Ağca umoril levičarskega novinarja Abdija İpekçija, pozneje pa je 13. maja 1981 po begu iz turškega zapora streljal in ranil papeža Janeza Pavla II. Po 19 letih zapora v Italiji, kjer ga je obiskal papež, je bil deportiran v Turčijo, kjer je odslužil desetletno kazen. Leta 2007 se je spreobrnil v rimo-katoliško vero in je bil iz zapora izpuščen 18. januarja 2010. Ağca je samega sebe opisal kot plačanca brez politične usmeritve, čeprav je znano, da je bil član turške ultranacionalistične organizacije Sivi volkovi in državno sponzorirane proti-gverile.

27. decembra 2014, 33 let po zločinu, je Mehmet Ali Ağca javno prispel v Vatikan. Položil je bele vrtnice na nedavno pred tem kanonizirani grob Janeza Pavla II. in izjavil, da bi se želel srečati s papežem Frančiškom. Njegovo prošnjo so zavrnili. 

—————————————————————————————————————————————————-

Kako nam lahko pomagate, da bomo še naprej lahko ponujali zanimive vsebine 24/7? Preprosto nam donirate za kako kavo.

Spodaj pod sličico je gumb, na katerem piše DONATE, s KLIK-om nanj pa boste našli opcije, ki ustrezajo vam.

—————————————————————————————————————————————————-

Ağca se je rodil v okrožju Hekimhan v provinci Malatya v Turčiji. Že v mladosti je postal mali kriminalec in član številnih uličnih tolp v svojem kraju. Ukvarjal se je tudi s tihotapljenjem med Turčijo in Bolgarijo. Sam je v poznejših preiskavah zatrjeval, da se je v Siriji kot član Marksistične ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP) dva meseca usposabljal in spoznaval orožje ter teroristične taktike. Usposabljanje naj bi plačevala bolgarska komunistična vlada, čeprav je PFLP tako usposabljanje zanikal.

Po usposabljanju se je Mehmet Ali Ağca pridružil ultranacionalistični turški organizaciji Sivi volkovi.

1. februarja 1979 je v Istanbulu po ukazu Sivih volkov umoril Abdija İpekçija, urednika enega večjih turških časopisov Milliyet. Ağco je izdal je informator iz kroga Sivih volkov, zato so ga hitro ujeli in obsodili na dosmrtno ječo. Odslužil je šest mesecev kazni, nato pa je pobegnil s pomočjo Abdullaha Çatlıja, drugega poveljnika po rangu v organizaciji Sivih volkov. Pobegnil je v Bolgarijo, kjer je bila skoncentrirana glavnina operacij turške mafije. Po besedah ​​preiskovalne novinarke Lucy Komisar sta Mehmet Ali Ağca in Abdullah Çatlı pri umoru Abdija İpekçija tesno sodelovala. Po besedah ​​Komisarjeve obstajajo domneve, da je bil Çatlı celo vpleten v priprave na atentat na papeža, močne zveze pa je imel tudi z nekaterimi tajnimi strukturami turške vlade. Po poročanju Reutersa je Ağca najbrž iz zapora pobegnil s pomočjo simpatizerjev v turških varnostnih službah. Ko je 3. novembra 1996 v mestu Susurluk v provinci Balıkesir – bil je na begu pred zakonom – Çatlı umrl v avtomobilski nesreči, so v njegovem Mercedes-Benzu poleg petih drugih dokumentov z različnimi imeni, našli tudi potni list z imenom “Mehmet Özbay” – to pa je eno od imen, ki ga je v svoji zločinski karieri uporabljal tudi Mehmet Ali Ağca.

Začenši z avgustom leta 1980 je Ağca začel operirati po ozemlju sredozemske regije.

Po kasnejšem pričevanju je Ağca svoje sodelavce pri atentatu na papeža spoznal v Rimu. Eden od teh je bil Turek, druga dva pa Bolgara. Operaciji je poveljeval Zilo Vassilev, bolgarski vojaški ataše v Italiji. Mehmet Ali Ağca je povedal, da mu je nalogo dodelil turški mafijec Bekir Çelenk v Bolgariji. Obstajajo sicer tudi trditve (Le Monde diplomatique) po katerih je poskus atentata organiziral Abdullah Çatlı “v zameno za vsoto treh milijonov mark”, ki jo je Bekir Çelenk plačal Sivim volkovom.

Po besedah ​​Ağce naj bi na dan atentata delovali po načrtu, po katerem bi Ağca skupaj z drugim strelcem Oralom Çelikom streljala na papeža na Trgu svetega Petra, v zmedi, ki bi jo ob tem povzročila z manjšo eksplozijo, pa bi pobegnila na bolgarsko veleposlaništvo v Rimu. 13. maja so zarotniki kakor sedeli na trgu, pisali razglednice in čakali na prihod papeža. Ko je papež šel mimo njih, je Ağca izstrelil več strelov in ga ranil, a so ga pri tem zgrabili naključno prisotni obiskovalci s pomočjo vatikanskega šefa varnosti Camilla Cibina. Tako Mehmetu Aliju Ağci ni uspelo, da bi atentat dokončal in pobegnil. Janeza Pavla II so zadele štiri krogle, od katerih sta se dve zaustavili v spodnjem delu črevesja, z drugima dvema pa ga je Ağci zadel v obe roki. V streljanju sta jo skupila tudi dva naključno navzoča obiskovalca. Oral Çelik se je prestrašil in pobegnil, ne da bi sprožil bombo ali streljal, papež pa je atentat preživel.

Janez Pavel II. v trenutkih po atentatu
Vir: KLIK

Ağca je bil julija 1981 v Italiji zaradi poskusa atentata obsojen na dosmrtni zapor. Po atentatu je papež Janez Pavel II. prosil ljudi, naj “molijo za mojega brata (Ağco), ki sem mu iskreno odpustil.” Leta 1983 sta se papež in Ağca tudi zasebno srečala in govorila v zaporu, v katerem je bil Ağca. Papež je bil v naslednjih letih v stiku tudi z Ağcino družino, saj se je leta 1987 srečal z njegovo mamo, desetletje pozneje pa še z bratom.

9. junija 1997 sta letalo Air Malta na letu 830 ugrabila dva moška. Po pristanku v Kölnu sta ugrabitelja zahtevala izpustitev Ağce, do česar pa ni prišlo in ugrabitelja sta se morala predati. 

Po skoraj 20 letih odslužene dosmrtne zaporne kazni v Italiji je na zahtevo papeža Janeza Pavla II. Ağco junija 2000 pomilostil takratni italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, italijanske oblasti pa so ga deportirale v Turčijo.

Papež na obisku pri svojem atentatorju v zaporu
Vir: KLIK

Po izročitvi Turčiji je bil zaradi umora Abdija İpekçija leta 1979 in zaradi dveh bančnih ropov v sedemdesetih letih aretiran 25. junija in zaprt v vojaškem zaporu Maltepe. Že 25. novembra je spet pobegnil v Bolgarijo in bil v odsotnosti obsojen na smrtno kazen.

Leta 2000 so ga Bolgari izročili Turčiji na podlagi zakona o pogojni amnestiji. Izročitev je sprožila močne odzive.

Oba primera v zvezi z Ağco sta bila združena, sojenje pa je potekalo pred 1. višjim kazenskim sodiščem Kadıköy. Posamezne obtožbe so se nanašale na ugrabitev taksija Cengiza Aydosa leta 1979, rop zlatarne Yıldırım v Kızıltopraku 22. marca 1979 in krajo denarja iz skladišča gaziranih pijač 4. aprila 1979.

18. januarja 2000 so sodniki zaradi zastaranja zavrnili obtožbe zaradi ropa zlatarne in zaradi “kršitve zakona o strelnem orožju”. Zaradi poneverbe in kraje denarja pa je bil Ağca obsojen na 36 let zapora.

Odvetniki Alija Ağce so decembra 2000 zaprosili za izpustitev svoje stranke po zakonu št. 4516 o pogojnem odpustu in odložitvi kazni. Njihovo prošnjo je zavrnilo višje kazensko sodišče v Kartalu. Zoper to odločbo so odvetniki vložili pritožbo, a je pritožbeno sodišče sodbo potrdilo.

Po turškem zakonu, ki odreja, da se obsojencu kazen ustrezno zmanjša, če je bila (od)služena v tujem zaporu, so Ağci dosmrtno kazen zaradi umora zmanjšali na 10 let zapora. Obsodba zaradi pranja denarja in 36-letna kazen sta bila razveljavljeni zaradi zastaralnega roka ropa, ki je po turški zakonodaji sedem let.

Pištola, s katero je Mehmet Ali Ağca streljal na papeža
Vir: KLIK

V začetku februarja 2005 – v času, ko je bil papež že resno bolan – je Ağca papežu poslal pismo, v katerem mu je zaželel dobro, ob tem pa ga je opozoril, da se bo svet kmalu končal. Ko je papež 2. aprila 2005 umrl, je Ağcin brat Adnan dal intervju, v katerem je dejal, da Ağca in celotna njegova družina žalujejo, papež pa da je bil njihov velik prijatelj.

Ağco so Turki na pogojni izpust izpustili 12. januarja 2006. Njegov odvetnik Mustafa Demirbağ je njegovo izpustitev pojasnil kot kombinacijo amnestije in kazenske reforme. Amnestija leta 2000 je od njegove kazni odštela 10 let, sodišče pa mu je na podlagi novega člena kazenskega zakonika nato odštelo še 20 let, ki jih je že prebil v italijanskem zaporu. Tako je zaradi dobrega vedenja postal upravičen do pogojnega izpusta. V poročilu francoske tiskovne agencije AFP pa je zapisano, da “turški pravosodni organi nikoli niso natančno pojasnili, po katerih pravnih vidikih je prišlo do izpustitve”.

Nekdanji turški pravosodni minister Hikmet Sami Türk, ki je bil v vladi v času izročitve, zatrjuje, da je bila s pravnega vidika izpustitev Mehmet Alija Ağce v najboljšem primeru “resna napaka” in da ne bi smel biti izpuščen pred letom 2012. Turško vrhovno sodišče je nato 20. januarja 2006 odločilo, da časa, ko je bil Ağca zaprt v Italiji ne more odšteti od turške kazni, zato so ga ponovno zaprli.

Aretiran po streljanju na papeža
Vir: KLIK

2. maja 2008 je Ağca prosil, naj mu podelijo poljsko državljanstvo, saj je želel zadnja leta svojega življenja preživeti na Poljskem, v državi rojstva papeža Janeza Pavla II. Ağca je izjavil, da ob izpustitvi želi obiskati grobnico papeža Janeza Pavla II. in kot partner združiti moči z Danom Brownom pri pisanju knjige o njegovem življenju.

Ağca je bil iz zapora izpuščen 18. januarja 2010. Premeščen je bil v vojaško bolnišnico, kjer so turške oblasti skušale oceniti, ali je pri 52 letih še vedno sposoben obveznega služenja vojaškega roka. Vojaška komisija je ugotovila, da ni tega ni sposoben, ker ima “asocialno osebnostno motnjo”. V izjavi takrat je med drugim napovedal:

V imenu Vsemogočnega Boga oznanjam konec sveta v tem stoletju. Ves svet bo uničen, vsak človek bo umrl. Nisem Bog, nisem Božji sin, jaz sem Kristus večni.

Nekdanji atentator je 27. decembra 2014 obiskal grob Janeza Pavla II.

Ağca je leta 2016 izkazal željo, da bi postal katoliški duhovnik. Ob praznovanju 100. obletnice prikazovanja Marije je odšel tudi v portugalsko Fátimo.

Položil je bele krizanteme na grob človeka, na katerega je streljal
Vir: KLIK

Novembra 2010 je Ağca kardinala Agostina Casarolija obtožil kot vodjo atentata na Janeza Pavla II.

Trdil naj bi tudi, da je atentat odredila sovjetska KGB, saj naj bi Janez Pavel II. tej bil trn v peti zaradi njegove podpore delavskemu gibanju Solidarnost na Poljskem. Ağca je to povedal med enim od zaslišanj pred sojenjem.

Ko pa je Ağca leta 2013 objavil svoje spomine, se je njegova zgodba popolnoma spremenila. Zapisal je namreč, da sta atentat na Janeza Pavla II. ukazala in financirala iranska vlada in ajatola Homeini.

Po tej novi različici dogodkov je Ağca v Iranu po navodilih ajatole Jaffarja Subhanija in ajatole Homeinija bil od Mohsena Rezaija deležen navodil in usposabljanja za orožje in eksplozive. V svoji knjigi Ağca priznava, da je prej lagal o bolgarski in sovjetski povezavi. V Sofiji se je menda res zadrževal približno mesec dni, vendar v tem času ni prišel v stik z nobenim bolgarskim ali drugimi obveščevalci. Po navedbah je bil le v tranzitu iz Turčije v zahodno Evropo, v Sofiji pa se je zadržal, ker je bil njegov lažni indijski potni list tako slabe kakovosti, da je večkrat moral podkupovati uradnike, ki so postajali sumnjičavi. Tako je čakal, da bo od Sivih volkov prejel veliko kakovostnejši turški potni list; šlo naj bi za pristen potni list, ki ga je turška vlada izdala drugi osebi, Faruku Faruku Özgünu, le Özgünovo fotografijo je nato nadomestila fotografija Mehmeta Alija Ağce.

Ko ga je papež Janez Pavel II. 27. decembra 1983 (dve leti in pol po poskusu atentata) Ağco obiskal v zaporu v Italiji, je ta poljubil papeževo roko tako, kot je tri leta prej poljubil Homeinijevo roko v Iranu. Na direktno vprašanje po motivih in ozdaju pa je Janezu Pavlu II. rekel:

Homeini in iranska vlada sta mi ukazala, da te ubijem.

Mehmet Ali Ağca bo čez nekaj dni (9. januarja 2021) star 63 let.

—————————————————————————————————————————————————-

POZOR!!! Do 31. 12. donirajte za to, da bi Gorenjska Online še naprej lahko delovala. Tako boste sodelovali v žrebanju (izvedli ga bomo 1. januarja 2021) za BI MAG magnezijeve kristale za kopel. Izžrebani bodo trije dobitniki. 

Povzeto in prirejeno po članku: KLIK
Vir naslovne fotografije: KLIK

Advertisements

Morda ste zgrešili

2 min read
2 min read
3 min read