web analytics
26. februarja, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

O škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih

Tržiški muzej je v sozaložništvu z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal znanstveno monografijo dr. Bojana Knifica, ki kot prva s tega področja celostno prinaša spoznanja o obutveni kulturni na Slovenskem. Obravnavan je razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do srede 20. stoletja in pojasnjene številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše. Knjiga podrobno predstavlja tudi videz, nošenje in izdelovanje čevljev, škornjev, copat, cokel in opank.

V knjigi dr. Bojana Knifica z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem: O škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih, skrivnosti o obutveni kulturi na Slovenskem razkrivajo številni pregovori, reki in pesmi, najdemo jih v ugankah in poimenovanjih obuval na različnih območjih, najbolj zgovorni pa so opisi, likovna pričevanja in obuvala, ki so se ohranila v muzejih in pri posameznikih.

Gre za temeljno etnološko delo, pionirsko s področja obravnave obutvene kulture, ki poleg ostalega predstavlja, kako se je razvijala slovenska identiteta – tudi to, na čem Slovenci kot Slovenci stojimo. 

Knjiga, ki ima 428 strani znižanega in razširjenega A4 formata trde vezave ter prek 500 črnobelih in barvnih fotografij/upodobitev, bralcu prijazno in v povezavi z mnogimi zanimivostmi razkriva, kako se je razvijalo obuvanje na Slovenskem. Dr. Bojan Knific, etnolog in kulturni antropolog se s čevljarsko dediščino podrobneje ukvarja od leta 2013, ko se je kot kustos zaposlil v Tržiškem muzeju, ki ima največjo čevljarsko zbirko na Slovenskem, tudi sodobno razstavo z naslovom Tržiški šuštarji in najobsežnejšo zbirko obuval v Sloveniji. Zbrano gradivo v Tržiškem muzeju je predstavljalo osnovo raziskovanju, a se je avtor odločil za celosten pregled obuvanja na Slovenskem – tudi za pregled drugih muzejskih zbirk, arhivov in številnih pisnih virov, ki podrobno pričajo o tem, kako so se ljudje na Slovenskem obuvali v pretekla pol tisočletja.

“V Tržiču, v Tržiškem muzeju imamo izjemno čevljarsko zbirko, največjo na Slovenskem. To je bil povod, da sem se tudi s čevlji, škornji, copati, cokli, opankami začel bolj podrobno ukvarjati. Res je, da se tega ne loti vsak, bil pa je velik izziv zbrati stvari, ki govorijo o obutveni dediščini na Slovenskem in jih na kolikor toliko zanimiv način predstaviti,” pravi dr. Bojan Knific. Pri raziskovanju ga je najbolj prevzelo, kako so se stvari razvijale in razlikovale. “Tako danes ne vemo, zakaj so nekatere stvari take kot so, zgodovina pa nam to pokaže. Zakaj so bili škornji nekdaj mehki in ne trdi, zakaj so kmetje nosili taka obuvala, kot so jih. Zanimivo je bilo spoznavati, kako so bili včasih čevlji za levo in desno nogo enako izdelani. Pa pregovori so mi dali neke iztočnice, ker govorijo o preteklosti, govorijo o obuvanju, veliko pa nam povedo tudi o sedanjosti, ker se še vedno uporabljajo.” 

Brez zgodovinskega spomina tudi današnjih čevljev ne bi bilo, oziroma bi bili čevlji in druga obuvala precej drugačna kot so. Na vprašanje, ali so Tržičani z bogato čevljarsko zgodovino nosili drugačna obuvala kot drugod, pa dr. Knific pojasni: “Težko bi rekel, da so Tržičani nosili kaj drugačne čevlje kot drugod na Slovenskem. Je pa res, da so prej sprejemali modne novosti. V Tržič so prihajale, Tržičani so se z njimi seznanjali in so jih prenašali naprej.  Pa ohranile so se nekatere posebnosti, recimo s poimenovanjem. Stari Tržičani čevljem še vedno rečejo “rančoši”, v Dolini nad Tržičem pa so se ohranili posebni škornji “meksikajnarji”, ki so na Slovensko prišli z vojaki, ki so se borili v Mehiki, pa še kak drobec bi se našel,” je slikovit avtor knjige.

Knjiga je razdeljena na več temeljnih poglavij. V prvem avtor razjasnjuje imena obuval, ki so bila znana na Slovenskem, pojasnjuje njihov izvor in rabo. V drugem predstavlja zgodovinski razvoj obuvanja v svetu, v tretjem – osrednjem obravnava obuvanje na Slovenskem od srednjega veka do sredine 20. stoletja. Sledi poglavje s podrobnostmi o posameznih vrstah obuval, posebno poglavje je namenjeno tehnologiji izdelovanja čevljev in škornjev, zadnje pa posveča analizi obuvanja v okviru kostumiranja in sintezi spoznanj, ki doslej niso bila znana. Dodan je obsežen indeks krajevnih imen in prostorskih pripadnosti ter stvarno kazalo.

Gre za lepo oblikovano knjigo, v kateri so izpostavljene številne zanimivosti, ki korenijo v preteklosti, a so nam še danes blizu, zato ponuja prijetno branje tudi vsem, ki jih zanima, zakaj so stvari takšne, kot so. Zlasti prek slikovnega gradiva – upodobitev in starih fotografij ter fotografij ohranjenih obuval –razkriva, kaj so ljudje na Slovenskem obuvali, zakaj so bili nekateri bosi, od kod izvirajo in kaj pomenijo reki, pregovori in vraže, kaj o obuvanju sporočajo ljudske pesmi in še mnogo drugega, kar predstavlja poučno in zanimivo branje.

Knjigo je zaenkrat mogoče kupiti v spletnih knjigarnah in v Tržiškem muzeju, ko bo situacija dovoljevala, pa bo predstavljena tudi v knjižnicah, muzejih in drugih mestih.



Vir: Odnosi z javnostmi za Občino Tržič
Vir naslovne fotografije: KLIK

(Visited 40 times, 1 visits today)