web analytics
30. junija, 2022

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

O rokenrol zvezdi, pocukrancu in dekletih, ki se rade krešejo vso noč …

Danes mineva šest let, odkar je v večna lovišča odplaval Ian Fraser Kilmister, bolj znan kot Lemmy. Lemmy je po kratkem boju z izjemno agresivnim rakom umrl le štiri dni po svojem 70. rojstnem dnevu.

Kilmister je v šestdesetih letih 20. stoletja delal kot roadie za Jimija Hendrixa in Nice, nato pa igral v več rock skupinah, vključno z Rockin’ Vickers. Leta 1971 se je pridružil “vesoljski rock skupini” Hawkwind, kjer je pel glavne vokale pri njihovi uspešnici ‘Silver Machine’.

Leta 1975 so ga po aretaciji zaradi posedovanja mamil odpustili iz skupine Hawkwind, še istega leta pa je ustanovil skupino Motörhead, v kateri je deloval kot pevec, basist in tekstopisec.

Vse ostalo je zgodovina.

Tale je z albuma The Ace of Spades iz leta 1980:

———–

Če smo v prvem delu današnjega članka spomnili na prvinsko r’n’r dušo, pa gremo v nadaljevanju v precej bolj sladko obarvano smer …

Na današnji dan leta 1953 se je rodil Philippe Robert Louis Pagès, bolj znan sicer kot Richard Clayderman. Mladi Philippe se je klavirja naučil od svojega očeta, sicer učitelja harmonike.

Pri dvanajstih letih je bil sprejet na Conservatoire de Paris, kjer je bil s svojim talentom deležen mnogih priznanj. Finančne težave, ki jih je povzročila očetova bolezen, so mu nato preprečile obetavno kariero klasičnega pianista. Da bi se preživljal, je našel službo kot bančni uslužbenec, z igranjem klavirja pa je sodeloval z nekaterimi tedanjimi francoskimi izvajalci.

Leta 1976 sta ga Olivier Toussaint, francoski glasbeni producent in njegov partner Paul de Senneville povabila, da posname nežno klavirsko balado. De Senneville je balado sestavil kot poklon svoji hčerki Adelini. Tedaj 23-letni Pagès se je udeležil avdicije skupaj z 20 drugimi pianisti in – dobil službo.

Pagèsovo ime je bilo spremenjeno v Richard Clayderman (prevzel je priimek svoje prababice, da bi se izognil napačni izgovorjavi svojega pravega imena zunaj Francije), singel pa je postal velik hit, ki se je prodal v 22 milijonih izvodov v 38 državah.
Imenoval se je “Ballade pour Adeline”:

———-

Nazadnje pa se dotaknimo še naslednje teme: na današnji dan leta 1978 je znamenta glasbena revija Rolling Stone objavila rezultate ankete, v kateri so glasbeni kritiki in poslušalci soglasno izbrali album skupine The Rolling Stones z naslovom “Some Girls” za ploščo leta.

Skupina je razburkala javnost že s samo naslovnico plošče. Zanjo so uporabili staro kopijo tiskanega oglasa Valmor Products Corporation z vstavljenimi obrazi Rolling Stonesov in različnih drugih slavnih osebnosti. Idejo si je zamislil in oblikoval Peter Corriston, ilustriral pa jo je Hubert Kretzschmar. Na različnih trgih se je naslovnica albuma pojavljala v različnih barvah.

Težave pa so nastopile, ko je naslovnica postala vzrok sodnih postopkov, v katerih so nekatere zvezdnice, katerih obrazi so bili na njej upodobljeni, Stonese tožile zaradi uporabe podob brez dovoljenja. Na seznamu tožnic so bile tako Lucille Ball, Farrah Fawcett, Liza Minnelli (v imenu njene pokojne matere Judy Garland), Raquel Welch ter dediči pravic za podobe Marilyn Monroe.

Grafit na Dessin papirju 30×42, original
https://corvus-art.si
info@corvus-art.si

Ni pa se končalo le s tem; album je sprožal polemike tudi zaradi svojih besedil. Veliko prahu je dvignila vrstica v naslovni skladbi, v kateri Mick Jagger prepeva: “Black girls just want to get fucked all night”, zaradi katere je vodja skupine za državljanske pravice temnopoltih, pastor Jessie Jackson, pozval k bojkotu albuma. Jackson je sicer že od leta 1976 javno nasprotoval “seks rock” pesmim, glasbene založbe pa je javno pozval, naj postanejo bolj “odgovorne”.

Večina vodilnih v industriji je zavrnila srečanja z Jacksonom, Ahmet Ertegun, vodja založbe Rolling Stones Atlantic Records, pa je gospoda vseeno sprejel. Jessie Jackson je od založbe skušal iztržiti odškodnino, vendar je Ertegun vztrajal, da nima kreativnega nadzora nad skupino ter povedal, da pesmi ne bodo spremenili, ali pa je menda celo odstranili z albuma.

Mick (Jagger) mi je zagotovil, da gre v besedilu za parodijo na ljudi, ki o temnopoltih dekletih razmišljajo na ta način. Mick zelo spoštuje temnopolte ljudi,

je pojasnil Ertegun za Rolling Stone.

Jackson se je moral zadovoljiti s polovičnim opravičilom. Skupina je izdala izjavo za javnost, v kateri je bilo zapisano:

Nikoli nam ni prišlo niti na misel, da bi našo parodijo na določena stereotipna stališča kdo lahko razumel narobe. Vsak, ki je slišal celotno besedilo zadevne pesmi, naj bi to razumel. S pesmijo nismo želeli nikogar užaliti; če pa se ob njej kdo počuti užaljenega, pa se mu iskreno opravičujemo.

Z albuma so bili izdani štirje singli; prvi po vrsti se je imenoval “Miss You”:

———-
Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.



OPOMBA: donirate lahko tudi, če imate čitalec kod:

 

Advertisements