web analytics
22. aprila, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

NA OTROCIH SVET STOJI – Pravno mnenje o ustavnosti higienskih priporočil za izvajanje pouka …

PRAVNO MNENJE O USTAVNOSTI HIGIENSKIH PRIPOROČIL ZA IZVAJANJE POUKA V OSNOVNI ŠOLI V ČASU EPIDEMIJE COVID-19

I. (Uvod)

Predmetno pravno mnenje obravnava: Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, pri čemer je po novem uporaba zaščitnih mask za učenke/ce in učitelje/ce od 6. razreda osnovne šole oziroma od napolnjenega 12. leta starosti dalje v vseh
razredih obvezna.

II. (Mnenje)

Predmetni odlok posega na najbolj občutljivo področje pravice in dolžnosti učiteljev, zaposlenih in staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen Ustave RS), pravice otrok (56. člen Ustave RS) v povezavi s pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) in se vsebinsko dotika družbeno najbolj občutljivih vprašanj.

V skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča je oblastni poseg v pravice ali pravne interese posameznikov ustavno dopusten samo, če prestane test sorazmernosti.

V primeru izvajanja predmetnega odloka se posega vsaj v naslednje ustavno varovane pravice:

  • pravice otrok, ki po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb (56. člen Ustave RS);
  • pravice in dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen Ustave RS);
  • posebno varovanje družine (53. člen Ustave RS);
  • pravica do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS);
  • pravica do enakopravnosti (14. člen Ustave RS);
  • pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS);
  • pravice otrok (56. člen Ustave RS)
  • pravica do svobode izobraževanja (57. člen Ustave RS);
  • pravica do svobode vesti (41. člen Ustave RS);
  • pravica do svobode izražanja (39. člen Ustave RS);
  • vključno z načeli pravne in socialne države (2. člen Ustave RS).

Predmet varstva navedenih pravic, v katerih posega odlok, so najbolj občutljive ustavno zavarovane vrednote. Zato, kot potrjujejo praksa slovenskega Ustavnega sodišča, ESČP in vodilnih evropskih ustavnih sodišč, mora vsak poseg v te pravice in tamkaj zavarovane vrednote prestati ne katerikoli, temveč strogi test sorazmernosti.

Ta zahteva, da pri zasledovanju ustavno dopustnega cilja izpolnjuje naslednje tri pogoje:

  • 1. poseg mora biti primeren za doseg zasledovanega cilja v smislu, da je zasledovani cilj s posegom dejansko mogoče doseči; če ga ni mogoče doseči, poseg ni primeren;
  • 2. poseg mora biti nujen v smislu, da cilja ni mogoče doseči brez posega nasploh (kateregakoli), oziroma da cilja ni mogoče doseči brez ocenjevanega (konkretnega) posega s kakšnim drugim, ki bi bil po svoji naravi blažji;
  • 3. poseg mora biti sorazmeren v ožjem smislu, tako da je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale.

Pri presoji primernosti ukrepa pa bi se moralo dokazati, da je s predlaganim ukrepom pojmovno, logično in po tehnični plati mogoče doseči zasledovani cilj.

Nošenje mask in sankcioniranje vzgojiteljev in njihovih staršev v smislu nalaganja nesorazmerno strogih ukrepov, ki naj bi preprečevali okužbo, prav tako ni primeren ukrepa za doseg izbranega cilja. Prvič, zato ker sam izdajatelj odloka v prid teh dveh ukrepov ne navede nobenega prepričljivega argumenta, še manj pa zelo prepričljivega argumenta, kot ga zahteva strogi test sorazmernosti.
Izdajatelj preprosto izhaja iz predpostavke, da bo obstoječi sistem v prihodnje pomenil, da se bo z njihovo uporabo preprečilo širjenje okužbe. Izdajatelj predmetnega odloga ne navaja nikakršnih študij ali primerjalnih dokazov, ki bi potrjevali, da se bo z njihovim upoštevanjem preprečilo širjenje okužbe.

Nasprotno dejstvo namreč je, da je ključna posameznikova svoboda, da ima pravico do socialnega stika s sovrstniki in učitelji, pri čemer je stroka že potrdila, da ni nobenega dokaza o večji ogroženosti ali nagnjenosti k okužbi otrok. Še več – okužbe pri njih so precej redke oz., da se ni okužil še noben otrok.(1)

Osnovna šola je okolje, ki otroka pomembno zaznamuje za celotno življenje. Še posebej, ker študije kažejo, da imajo otroci izredno možnost pomnjenja. Gre za pomemben vidik z vidika organizacije zasebnega in poslovnega življenja. Pri tem poudarjam, da bi se morala država zavedati, da se z nesorazmernimi ukrepi, ki dejansko posegajo v integriteto otrok, pomembno vpliva na razvoj bodočih generacij. Hkrati to posredno krepi ali slabi gospodarstvo. Šola v času, ko so starši v službi, poskrbi za otrokov lastni način dojemanja, izražanja in razmišljanja. Vsak starš si želi, da je otrok v zdravem, udobnem in prijaznem okolju, ki bo maksimalno prispevalo k njegovemu razvoju.

Vzgoja in izobraževanje pa sta dejavnosti, ki imata izrazito dolgoročne učinke. Človek v sistemu rednega izobraževanja, četudi upoštevamo vse bolj poudarjeno nujo po vseživljenjskem izobraževanju in izpopolnjevanju, pridobi temeljne vpoglede za vse dejavno življenje. Pri čemer pa je ena izmed nalog osnovnih šol tudi pomoč staršem pri skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Predmetna priporočila pa upoštevaje navedeno na način in s sredstvi, kot jih navaja izdajatelj, ob upoštevanju drugih prevladujočih ustavnih vrednot in pravic, povezanih zlasti z 35. členom Ustave RS, ni primeren ukrep za doseg izbranega cilja.

Nošenje mask, izključitev socialnih stikov in ustrahovanje otrok v smislu upoštevanja predmetnega odloka, pri čemer se bodo dejansko izvajali ukrepi tako, da bodo otroci kakor tudi učitelji v šoli morali nositi maske, vsekakor ni primerni ukrep za doseg izbranega cilja.

Prvič, zato ker sam izdajatelj v prid navedenih ukrepov ne navede nobenega prepričljivega argumenta, še manj pa zelo prepričljivega argumenta, kot ga zahteva strogi test sorazmernosti.

Izdajatelj preprosto izhaja iz predpostavke, da se bo na takšen način preprečilo širjenje virusa in je trenutne predpise treba zaostriti v njegovem implementacijskem smislu z dodatnimi sankcijami.

Izdajatelj pa ne navaja nikakršnih študij ali primerjalnih dokazov, ki bi potrjevali, da se s spoštovanjem teh priporočil dosežejo zasledovani cilji. Nasprotno, čeprav je bilo, kot sem že navedla zgoraj, na tem področju izvedenih zelo malo raziskav, pa večina tistih, ki so bile opravljene, dokazujejo, da širjenja virusa s predvidenimi ukrepi ni mogoče zajeziti.

Pri čemer poudarjam, da je treba k vsem ukrepom, ki se dotikajo otrok, pristopati zelo skrbno in z veliko mero previdnosti, saj lahko potencialne negativne posledice (kot je npr. pravilno delovanje in regulacija živčnega sistema, ki se gradi z varna navezanostjo, dotikom, stikom in varnim okoljem) v določenih okoljih pretehtajo nad potencialnimi koristmi tega ukrepa v smislu zmanjšanja števila okužb.

Pri tem pa ni moč zanemariti dejstva, da izdajatelj s predmetnim odlokom sledi vsesplošnemu, neodgovornemu širjenju strahu, s čemer še bolj negativno vpliva na že tako ali tako okrnjeno zaupanje, pri tem pa vpliva samo še na povečanje ravni nezadovoljstva in jeze pri starših, zaposlenih in vodstvenih delavcih.

Predmetni odlok ni primeren ukrep za doseg izbranega cilja, temveč deluje celo v nasprotni smeri, zaostrovanje ukrepov z vpletanjem najšibkejših članov naše družbe t.j. otrok učinkuje še bolj neprimerno. Navedbe izdajatelja, da se bo s tem zmanjšalo število okužb, so neosnovane.

Šole so le ena dimenzija družbenega bivanja otrok. Po zaključku šole se otroci udeležujejo interesnih vsebin, obiskujejo javna mesta, sorodnike, znance kjer, če sledimo logiki izdajatelja, obstaja enaka, ali pa še večja verjetnost, da bi otroci bili prenašalci virusa.

Ker zakonodajalec, razen v zares represivni, totalitarni državi, kar pa Slovenija po svoji ustavi seveda ne more biti, teh otrok ne more in ne sme izključiti iz javnosti kot celote, tudi njihova delna
izključitev iz družbe v obliki prepovedi stikov v šoli zato logično, po tehnični plati, ne prispeva k zasledovanemu cilju.

Izdajatelj predmetnega odloka bi se pred tem moral seznaniti z ugotovitvami psihologov in pedopsihiatrov o vplivu predmetnih omejitev na otroke predvsem v luči vpliva na njihovo duševno stanje v smislu čustvenega, socialnega razvoja posameznika, z vidika občutka varnosti ter socialnega vidika potrebe po stiku,

Po pregledu nekaj študij, ki so raziskovale učinke dolgotrajnega nošenja maske na počutje in nekatere na vsebnost plinov v izdihanem zraku, lahko povzamemo naslednje.
Obravnava možnih fizioloških in psiholoških učinkov uporabe mask zahteva temeljito razumevanje uporabnikov in možnih učinkov na njihovo počutje. Maske se morda na prvi pogled ne zdijo velika ovira, vendar lahko pomembno vplivajo na:

  • 1. dihanje;
  • 2. toplotno ravnovesje;
  • 3. vid;
  • 4. komunikacijo;
  • 5. občutke dobrega počutja;
  • 6. osebne postopke, kot sta prehranjevanje in kihanje;
  • 7. drugo opremo.

Za uporabo mask pri delu sta pomembni dve osnovni načeli, navaja Johnson (2016):(2)

Dela se običajno ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno, ko nosite masko, kot brez nje. Če nosite zaščitna oblačila in maske hkrati, je delo še težje opravljati. Ob nošenju maske, je za določeno nalogo treba imeti več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti nalogi.
Obstaja veliko razlik med uporabniki mask. Nekateri uporabniki lahko prenašajo visoko respiratorno upornost mask (vdih ali izdih je pod nekaterimi maskami bolj intenziven) ali raven tlaka, drugi pa ne.

Običajne fiziološke prilagoditve

Človeško telo se zelo učinkovito prilagaja delovnim obremenitvam. Poleg mišične aktivnosti, ki je potrebna za osnovno mišično-skeletno oporo, se vselej odvija usklajena serija prilagoditev, ki vključujejo vse dele telesa, vključno s srcem, krvnimi žilami, pljuči, prebavnim, hormonskim, živčnim sistemom in ledvicami. Johnson (2016) zadovoljivo utemelji in opiše možne vplive nošenja maske na te sisteme oziroma organe. Navajamo zgolj nekaj najbolj očitnih in morda tistih, ki bi zbudili največ pozornosti ter pomembno vplivali na odločitve.

Metabolni učinki. Dihanje je osnovni pogoj za metabolizem celic, kjer s pomočjo oksidacije glukoze nastaja energija, ki jo uporablja celica za svoje preživetje, višek pa pošilja v okolje (organizem kot celota). Pomembno je vedeti, da se z intenzivnostjo obremenitve veča potreba po globljem in hitrem dihanju, kar pa maska oteži ali celo onemogoča. Zato sklepamo, da se zniža anaerobni prag. Torej celice prej kot sicer (ob nižji delovni obremenitvi) preidejo na anaerobno dihanje, ki pa je mnogo manj učinkovito kot aerobno in zakisanost mišic se pojavi prej. Ker se v mišicah pod anaerobno obremenitvijo večajo laktati (mlečna kislina), organizem začne to uravnavati z večjo proizvodnjo ogljikovega dioksida. Visoka vsebnost ogljikovega dioksida v pljučih pa stimulira dihalni center, da pospeši dihanje in izločanje CO2. Če to ni učinkovito oz. je prepočasno zaradi maske, prihaja do občutkov vrtoglavice, slabosti, zmedenosti in v skrajnem primeru tudi smrti. Ko človek občuti te znake, ga lahko dodatno obremeni še strah, ki izhaja iz teh neugodnih telesnih občutkov. Tako se lahko v to metabolno zanko vključijo še hormoni stresa, adrenalin in kortizol, ki še pospešijo bitje srca, sprožijo naval krvi v velike mišice, pospešijo dihanje in tako vplivajo še na dodatno neugodje ter močno željo po odstranitvi maske, ki ovira naravno dihanje.
Podobno se zgodi, če se v prostoru med masko, ki se dobro prilega obrazu nabira izdihani CO2. Tako pri ponovnem vdihu v pljuča vnašamo večjo dozo tega plina, kar spet pospešuje ritem dihanja. Za zaključek naj še poudarimo, da raziskovalci na Stanford univerzi (Myers, 2020) ugotavljajo, da je pri maskah z N95 certifikatom vnos kisika zmanjšan za od 5 do 20%, kar pomeni, da lahko povzroči slabost, vrtoglavico in na dolgi rok celo poškoduje pljuča.3

Srčno-žilni učinki. Poleg zgoraj navedene možnosti hitrejšega bitja srca zaradi metabolnih učinkov acidoze in strahu, na srčno-žilni sistem močno vpliva tudi termoregulacija. Namreč, velika verjetnost je, in na to so me opozorili tudi nekateri kolegi, ki v času epidemije cel delovni čas nosijo masko, da je temperatura vdihanega zraka, ki je v maski, stalno dokaj visoka.

Delovanje neodvisne spletne strani Gorenjska Online lahko podprete že z gesto dobre volje, ob tem pa si pridobite še ANTI-AGE SERUM. Vzelo vam bo le trenutek. In če si to lahko privoščite, razmislite ali nam kak evro lahko prispevate redno mesečno. Hvala.

 


Organizem izpostavljen toplemu zraku in toplim oblačilom se slej ko prej začne pregrevati. Ko se to zgodi, ima termoregulativni sistem telesa dve hitri in učinkoviti rešitvi. Prva je, da pošlje več krvi pod kožo, saj je tam hlajenje najbolj učinkovito (seveda, če nismo pretoplo oblečeni in je temperatura zunanjega zraka nižja od telesne) in druga je, da začnemo dihati skozi usta. Sicer je dihanju namenjen predvsem nos, ki pa ima med drugim tudi funkcijo segrevanja zraka na telesno temperaturo. Zato pri pregrevanju imunski sistem naredi obvoz in »prezrači« telo tako, da naredi prepih (vdih) skozi usta. Poleg tega, kar ni zanemarljivo pa se pri organizmu, ki se pregreva, v bezgavkah začne izločati histamin, ki odpira arteriole (majhne žile v tkivu), oža pa gladke mišice dihal (bronhokonstriktor) iz česar lahko sklepamo, da bi lahko nošenje mask, če se pri tem organizem pregreva, privedlo tudi do večje verjetnosti in pojavnosti alergijskih reakcij. (4)

Respiratorni/dihalni učinki. Nošenje maske lahko vpliva na vzorec dihanja, kar lahko vodi v domino efekt tako na fiziološki kot doživljajski ravni. Dejstvo je, da vsaka maska (predpostavljamo, da pokriva usta in nos) ovira pot izdihanega in vdihanega zraka. Zato je potrebno vložiti več dela v samo dihanje, saj se bolj intenzivno vključujejo pomožne dihalne mišice. Ko se to zgodi, ima človek manj energije na razpolago za druge funkcije in se prej utrudi. To je morda še posebej pomembno pri starejših oz. tistih ljudeh, ki nimajo (več) optimalnih zmogljivosti in lahko dejavnosti, ki jih brez maske opravljajo brez težav, postanejo težke ali celo morda neizvedljive.

Drugo pomembno dejstvo povezano z dihali je, da če človek, ki nosi masko pod njo diha skozi usta, nezavedno, skozi kompleksno respiratorno-somatsko-nevrofenomenološko zanko, sporoča organizmu, da ni vse v redu oziroma, da se nahaja v stresnih okoliščinah. Običajno mehanika dihanja skozi usta ne vključuje samodejno trebušne prepone, ampak se bolj opre na prsno dihanje in pri tem stimulira simpatično živčevje, ki pripravi telo, hormonsko in preko delovanja mišic, na borbo ali beg. Torej je telo zaradi maske, ki dejansko je in vedno bo tujek, pod stresom in stalno v borbi s samim seboj, če pri tem zavestno ne prilagodimo vzorca dihanja in drugih dejavnikov (pretopla oblačila, drža telesa, osmišljanje maske kot zaščite).

Tretji dejavnik pa se nanaša na dihalno higieno oziroma na izločanje toksinov iz telesa preko dihanja. Mnoge raziskave navajajo, da se skozi dihanje (izdih) izloča tudi do 70% toksinov iz telesa. Torej si z izdihom v masko, ki tehnično ne omogoča zelo učinkovitega prečiščevanja zraka, delamo pravzaprav medvedjo uslugo. Toksini, z vsemi bakterijami in virusi skupaj, ki jih telo izloči z izdihom, se namreč, logično sklepam, ujamejo na blago oziroma notranjo površino maske in lahko z naslednjim vdihom zopet vstopajo nazaj v telo.

Termoregulacija. Kot že rečeno, se telo samodejno hladi tako, da izdihuje topel in vlažen zrak skozi usta, ali pa pošlje več krvi tik pod kožo, da se s hlapenjem v obliki potenja niža temperatura. S tem pa se seveda niža hidracija telesa, kar zopet ni zdravo, če sproti ne vnašamo dovolj tekočine nazaj v telo. Tretja možnost je seveda ta, da se premaknemo v bolj hladno okolje oziroma da slečemo odvečne sloje oblačil. Če se organizem ne more ohladiti, pride do pregretja in poslabšanja nekaterih ključnih kognitivnih in motoričnih funkcij, ali celo do kolapsa sistema. Dejstvo je, ugotavljajo v študiji (Li, 2005)(5) , da je mikroklima pod običajnimi kirurškimi maskami bolj ugodna kot pa pod N95 maskami, kjer je temperatura kože pokritega obraza in vlažnost v zraku pod masko pomembno višja. To pa ima pomemben vpliv na bitje srca, termoregulativni stres in neugodno subjektivno počutje.

Hiperventilacija. Kot posledica termoregulacije, kjer je pod masko prisotno dihanje skozi usta pa se lahko pojavijo, navajamo kot precej verjetno možnost, tudi učinki hiperventilacije, ki vodijo v zmanjšano oksigenacijo tkiva na račun Bohrovega efekta in zaradi teh razlogov do slabosti, vrtoglavice, mravljinčenja, manjka pozornosti in na dolgi rok v patologije in kronične nenalezljive bolezni, vnetja in celo lažji razrast rakavih celic.

Psihični dejavniki

Nošenje maske ima tudi zelo pomemben vpliv na psihično raven bivanja. Biološki ustroj človeškega telesa ne predvideva maske, to je jasno. Telesna shema, ki se vzpostavlja v zgodnjem otroštvu, tudi ne vključuje maske in jo zato dojemamo kot tujek na našem telesu. Torej maska sproži aprioren organski odpor.

Anksioznost je najpomembnejša ovira pri uporabi zaščitne opreme, kot je maska. Pri izredno anksioznih ljudeh se ne sme zahtevati, da nosijo maske, če je le mogoče. Študije so pokazale, da je raven tesnobe zelo zanesljiv pokazatelj težav pri nošenju maske. Izjemno anksiozni posamezniki ne opravljajo tako dolgo ali enako delo, kot jih nosijo osebe z nizko anksioznostjo. (Johnson, 2016) Pri tistih, ki lahko prenašajo nelagodje in klavstrofobične občutke pri nošenju maske, bodo kljub temu lahko nastale posledice dolgotrajne rabe. Mnoge maske tesno oprimejo obraz, da se zagotovi ustrezna zaščita. Na mestu obraznega tesnila lahko pride do izpuščajev in edemov na okoliških kožnih predelih. Ko se masko odstrani, sčasoma izginejo tudi posledice. (Johnson, 2016) Posledice nošenja maske, kot ugotavlja Johnson, so torej lahko tudi estetske, kar pomembno vpliva na samopodobo, dobro počutje in psihično razdražljivost.

Komunikacija je morda najpomembnejši psihični dejavnik, ki ga maska močno omejuje. Maska na obrazu moti vizualne znake med govorjenjem in poslušanjem. Tako postane težje prepoznati, ne le kaj je povedano, ampak tudi kdo to govori, če je v bližini več ljudi z maskami. Razdalja in razumljivost sta medsebojno tudi močno povezana (Johnson, 2016); razdalja, ki še omogoča razumljivost med posamezniki, ki komunicirajo z masko na obrazu, je krajša kot brez maske. Govorci in poslušalci bi se morali pogovarjati v stavkih, kjer se sporočilo lahko prenese tako glede na kontekst kot tudi na prepoznavanje besed. Kontekst povedanega (telesni znaki) omogoča, da so govorci in poslušalci oddaljeni 10-krat bolj, kot pa v primerjavi s samo besedno komunikacijo. To pomeni, da se komunikacija z maskami na obrazu občutno kakovostno poenostavi in ne omogoča kompleksnih intelektualnih besednih zvez, temveč se reducira na nujno, enostavno in situacijsko- telesno govorico. (Johnson, 2016)

Obrazna mimika je izjemnega pomena za vzpostavljanje učinkovite komunikacije med ljudmi. Še posebej občutljivi pa so na to otroci, saj imajo bolj občutljive kanale nezavedne/telesne komunikacije, kot odrasli, ki s socializacijo poudarijo verbalno sporazumevanje. Zato so lahko otroci zelo prikrajšani za občutek varnosti in povezanosti s pomembnimi avtoritetami (mamo in očetom na prvem mestu, potem pa so tu pedagoški delavci), če na nezavedni ravni maska ovira prenos komunikacijskih signalov in slike obraza. Tudi branje z ustnic je izjemnega pomena za dobro komunikacijo, kar maska spet onemogoči. Zato sklepamo, da maska pomembno zmanjša učinkovitost komunikacije med ljudmi, vnaša zmedo in šume v interpretacijo komunikacije in posledično odtujuje ljudi med seboj, niža moč povezanosti, sočutja in sodelovanja. (Johnson, 2016) Ne gre zanemariti dejstva, da ugodno in stabilno psihično stanje povzroča ugodno hormonsko sliko v telesu. Torej lahko maska posredno preko psihičnih dejavnikov in komunikacijskih šumov, ki jih povzroča, negativno vpliva na fiziološko stanje človeka in mu tako slabi tudi imunski sistem. Torej ravno nasprotno od želenega. (Johnson, 2016)

Razosebitev. Ko si damo na obraz masko, se naš osnovni izraz spremeni in pomembno reducira. O tem smo pisali že v okviru psihičnih in komunikacijskih dejavnikih, zato bomo na tem mestu poudarili antropološki vidik obrazne maske. Maska namreč omogoča, da človek simbolno zavzame drugo vlogo oz. si nadene drugo identiteto, ki jo preko maske komunicira s svetom. Zato tudi pravimo, da se pod masko skriva resničnost in da ljudje z »maskami« na obrazu niso pristni, iskreni. Torej govorijo nekaj, delajo drugo. Maska je torej iluzija, kaže nekaj česar pravzaprav ni in prikriva nekaj, kar je. Maska je torej izjemen pripomoček za igro, saj omogoča menjavanje osebnostnih lastnosti, čeprav se sama oseba, ki nosi masko ne menja. Maska dejansko omogoča, da si nadenemo drug obraz, kar sicer s pridom izkoriščamo ob ritualih, kakršno je pustno rajanje. Pa vendar, ko si vsi ljudje nadenemo kirurške ali druge zaščitne maske, se ne vidi dobro naš pravi obraz in zato so manipulacije v komunikaciji lažje. Z biopolitičnega stališča pa bi lahko to, da smo si ljudje samodejno nadeli maske, označili za izjemen dosežek družbenih inženirjev. (Johnson, 2016)

Pri vzgoji otrok se zato priporočajo tisti pristopi, ki so najmanj prisilni in hkrati izvedljivi ter učinkoviti ter seveda primerni za doseg izbranega cilja.

Na podlagi tega zaključujem: v odsotnosti nujnosti ukrepa država ne more zaradi neprimerne normativne ureditve ter lastne dejanske nesposobnosti in nedelovanja posegati v pravice otrok, ki po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb (56. člen Ustave RS); v pravice in dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen Ustave RS) in v posebno varovanje družine (53. člen Ustave RS). Še več, ne gre le za protiustavno diskriminacijo, prepovedano v 14. členu Ustave RS, ampak takšen način delovanja pomeni stigmatizacijo otrok, ki poseže v »njihova

srca in duše«, saj jih izloči iz družbe, loči od vrstnikov in odtrga od prijateljev.

Za tak izjemno invazivne ukrepe, kot so navedeni v predmetnih priporočilih bi morali obstajati nadvse prisiljujoči, empirično izkazani, javni interesi, ki pa jih izdajatelj, razen pavšalnega in hipotetičnega navajanja, ne prikaže.

Največja korist otroka, ki Slovenijo zavezuje z mednarodnimi konvencijami in, ki je vsajena v 56. člen Ustave RS, izključevanja, diskriminacije in stigmatizacije zdravih otrok v pogojih, ki jih je zakrivila neučinkovita in slabo organizirana država z neprimernim normativnim pristopom, ne dopušča, glede na navedeno so takšni ukrepi a priori protiustavni.

III. (Zaključek)

Na kratko: Glede na navedeno predlagani ukrepi niso nujni, saj jasno obstaja milejši ukrep, ki se sestoji iz zagotovitve ustreznega delovanja obstoječega sistema. Drugačen zaključek v pogojih strogega testa sorazmernosti ni mogoč.

Na podlagi tega zaključujem: v odsotnosti nujnosti ukrepa država ne more zaradi neprimerne normativne ureditve ter lastne dejanske nesposobnosti in nedelovanja posegati v pravice otrok, ki po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb (56. člen Ustave RS); v pravice in dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen Ustave RS) in v posebno varovanje družine (53. člen Ustave RS). Prav tako je v celoti protiustaven poseg v pravico staršev do svobodnega izobraževanja (57. člen Ustave RS). To velja ne glede na obstoj nujnosti ukrepa, še bolj pa v primeru, ko nujnost ukrepa, kot v tem primeru, sploh ni izkazana. S tem izdajatelj odreka najšibkejšim članom naše družbe pravico do zdravega razvoja, namesto da bi spodbujal odprto, strpno razpravo o pozitivnih in negativnih vidikih predlaganih ukrepov v luči zaščite in ne dodatne obremenitve otrok, staršev, vzgojiteljev, učiteljev in vodstvenih delavcev.

Glede tako rekoč ukinitvi zdravega socialnega stika in odraščanja v varnem okolju in živeti v totalitarnem režimu, je zaključek povsem jasen. Predmetna priporočila pomenijo diskriminacijo otrok in omejitev posameznikove svobode. Dejansko gre za izključitev otrok iz zdrave družbe oziroma način vzgoje, ki teži k vzbujanju strahu in okolja, ki pomeni zanje „nevarnost“.

S tem, ko se posega v svobodo posameznikov, da se jim preprečuje osebni kontakt, gibanje, igranje, tolažba s pristnim fizičnim stikom, tako rekoč z neustavnim sankcioniranjem otrok, njihovih staršev, učiteljev, vzgojiteljev, vodstvenih delavcev… zasleduje povsem druge cilje, kot jih skuša prikazati v predmetnem odloku.

Zato iskreno, predmetni odlok potrjujejo, da ukrepi kot celota niso primeren ukrep za doseg cilja, kot ga dejansko zasleduje oziroma bi ga moral zasledovati.

„Na otrocih svet stoji.“

Ptuj; 05.03.2021.

Pripravila: Odvetnica Brigita Petek

1 Vir: Ameriški center za preprečevanje bolezni: KLIK
2 Vir: Johnson, A.T. Respirator masks protect health but impact performance: a review. J Biol Eng 10, 4 (2016): KLIK
3 Vir: Myers, A. COVID-19 prompts a team of engineers to rethink the humble face mask, April 14, 2020: KLIK
4 Vir: Roberge RJ1, Kim JH, Coca A. Protective facemask impact on human thermoregulation – an overview: KLIK
5 Vir:
Li Y et al. Effects of wearing N95 and surgical facemasks on heart rate, thermal stress and subjective sensations. Int Arch Occup Environ Health. 2005 Jul;78(6):501-9. Epub 2005 May 26. Li Y1, Tokura H, Guo YP, Wong AS, Wong T, Chung J, Newton E.: KLIK

Vir naslovne fotografije: KLIK

(Visited 1.204 times, 1 visits today)