web analytics
23. januarja, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

MOŽ S STOŠTIRINAJSTIMI ODLIKOVANJI – zgodilo se je na današnji dan

Na današnji dan (19. decembra) leta 1906 se je v kraju Kamenskoe v tedanjem Ruskem imperiju in na sedanjem ozemlju Ukrajine rodil Leonid Iljič Brežnjev (rusko Леонид Ильич Брежнев), sovjetski komunist, državnik in politik. Po nekaterih podatkih se je rodil sicer tudi 1. januarja 1907, ampak zavoljo smiselnosti uvrstitve tokratnega članka v našo rubriko upoštevajmo prvi datum.

Vir: KLIK

Rodil se je v delavski družini na območju današnje Ukrajine, kjer se je izšolal za metalurga in se zaposlil v industriji. Leta 1923 se je včlanil v Komsomol in leta 1929 še v matično Komunistično partijo Sovjetske zveze ter pričel dejavno sodelovati pri strankini politiki. V tem času je bil vpoklican v vojsko. Postal je politkomisar tovarne tankov in kasneje še sekretar stranke v Dnepropetrovsku, pomembnem industrijskem središču. Ko je Tretji rajh napadel Sovjetsko zvezo, je sodeloval v bojih v Ukrajini in do leta 1946 napredoval do čina generalmajorja Rdeče armade.

Leta 1950 je postal član Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze in dve leti kasneje še član Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze, prvi sekretar CK KP Moldavije in nato še Kazahstana. Pod okriljem Hruščova je kmalu napredoval do člana Politbiroja in celo predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR (1960-64) ter (2.) sekretarja CK KPSZ (1964), ko je Brežnjev in njegova skupina, pod vodstvom glavnega sovjetskega ideologa Mihaila Suslova, organizirala prevrat, ga je oktobra 1964 nasledil na mestu prvega sekretarja KP (1966 je bil obnovljen naziv funkcije generalni sekretar).

Vir: KLIK

V 1970. letih je v državi ob pomanjkanju učinkovitih reform prišlo do stagnacije gospodarstva, ki je še vedno v veliki meri temeljilo na kmetijstvu, obdobje pa je zaznamoval tudi razmah sive ekonomije, korupcije v vladi in veliko povečanje izdatkov za oboroževanje. Zunanjo politiko pod njegovim vodstvom je po eni strani zaznamovalo povečanje gospodarskih stikov z nekomunističnimi državami (predvsem ZDA) in odprava politike izolacionizma, po drugi pa povečan pritisk na satelitske države v Vzhodni Evropi po tistem, ko so enote Varšavskega pakta vkorakale v Češkoslovaško da bi preprečile Praško pomlad. Trša je postala tudi diplomacija v odnosu do držav tretjega sveta. Zadnja pomembnejša odločitev Brežnjeva je bila napotitev sovjetskih okupacijskih enot v Afganistan, s čemer se je začela dolgotrajna sovjetsko-afganistanska vojna.

V zadnjih letih življenja se mu je močno poslabšalo zdravje; doživel je več kapi. V tem obdobju je postal odvisen od uspavalnih tablet in pričel konzumirati vedno večje količine alkohola ter kaditi. Njegova nečimrnost je prerasla v kult osebnosti. 1977 je prevzel od Nikolaja Podgornega, ki ga je prisilno upokojil, že drugič tudi funkcijo predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR, torej formalnega državnega poglavarja. Ob smrti konec leta 1982, ko je bil poleg heroja socialističnega dela tudi že štirikratni heroj Sovjetske zveze (in od 1976 celo maršal Sovjetske zveze; nasploh je bil znan po “kolekcionarstvu” različnih odlikovanj, skupaj naj bi jih imel 114), so mu priredili enega najveličastnejših pogrebov v zgodovini, ki so se ga udeležili predstavniki 77 držav. Na položaju voditelja Sovjetske zveze (generalnega sekretarja KPSZ) ga je nasledil Jurij Andropov, medtem ko je njegov “varovanec” Konstantin Černjenko moral počakati še dobro leto na prevzem vodilne funkcije.

Umrl je † 10. novembra 1982 v Moskvi v tedanji Sovjetski zvezi.

Nekoč je bil Leonid Brežnjev na obisku pri svojem ameriškem “kolegu” Jimmyju Carterju v Washingtonu. Po prihodu v ovalno pisarno je bil zelo presenečen nad razkošjem, ki mu je bil priča, zato je vprašal:

Sovjetski ljudje bi radi vedeli, kako si lahko vaša vlada sredi naftne krize privošči tak neverjeten luksuz.

Carter mu je odgovoril z:

Gospod Brežnjev, pojdite z mano do okna. Ali vidite most v daljavi?

Seveda.

Torej, ko smo se lotili gradnje, smo imeli proračun 100 milijonov dolarjev. S pametnim upravljanjem smo ga uspeli zgraditi “za nekoliko manj”, zato smo se lahko nagradili z nekaj udobja.

Zdaj razumem.

Nekaj mesecev kasneje je Carter obiskal Brežnjeva v Moskvi. Popolnoma so ga prevzeli pohištvo iz prvovrstnega rdečega lesa, perzijske preproge, kaviar na mizi in razno drugo razkošje, kakršnega dotlej še ni videl. Začudeno je vprašal:

Mi Američani bi zares radi vedeli, kako si lahko sovjetska vlada vse to privošči …

Brežnjev prijateljsko odvleče Carterja do okna v Kremlju in ga vpraša:

Tovariš Karter, ali vidiš ta most?

Carter zbegano pogleda sovjetskega šefa:

Ne, res ne.

No, tako …

Vir: KLIK

Vir: KLIK
Vir naslovne fotografije: KLIK

Advertisements