web analytics
21. januarja, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

MOŽ, KI JE HOTEL BITI KRIV – zgodilo se je na današnji dan

Na današnji dan (23. decembra) leta 1933 so v Nemčiji na smrt obsodili nizozemskega komunista Marinusa van der Lubbe-ja zaradi domnevnega požiga Reichstaga (nemškega parlamenta) 27. februarja istega leta.

Marinus van der Lubbe se je rodil v Leidnu na jugu Nizozemske. Njegova starša sta bila ločena. Ko je bil star dvanajst let, mu je umrla mati, nato pa je živel pri družini svoje polsestre. V  mladosti je delal kot zidar. Zaradi velike moči, ki jo je ob težaškem delu razvil, je po boksarju Jacku Dempseyju dobil vzdevek Dempsey. Med delom je Van der Lubbe prišel v stik z delavskim gibanjem; leta 1925 se je pri šestnajstih letih starosti pridružil nizozemski komunistični partiji (CPN) in njenemu mladinskemu krilu (CJB).

Marinus van der Lubbe
Vir: KLIK

Leta 1926 je doživel delovno nesrečo, pri čemer je v oči dobil apno. Nekaj naslednjih mesecev je prebil v bolnišnici in skoraj slep. Ker ga je poškodba prisilila, da je pustil službo, je bil brezposeln s pokojnino le 7,44 guldnov na teden. Po nekaj prepirih s sestro se je Van der Lubbe leta 1927 preselil v Leiden. Tam se je naučil govoriti nemško in ustanovil t.i. Leninovo hišo, kjer je organiziral politična srečanja. Kmalu po tistem, ko je dobil delo v tovarni Tielmann, je tam izbruhnila stavka. Van der Lubbe je vodstvu tovarne zatrjeval, da je eden izmed voditeljev upora, in ponudil, da sprejme kakršno koli kazen, če ne bodo našli drugih krivcev, čeprav je bil očitno preveč neizkušen in premalo časa prisoten, da bi bil v stavko resno vpleten. Med sojenjem je poskušal prevzeti izključno odgovornost za dogodke, po poročilih s tedanjega časa pa je bil izredno sovražno razpoložen do ideje, da bi jo odnesel brez kazni. Čuden patron, ha?

Kasneje je Van der Lubbe nameraval emigrirati v Sovjetsko zvezo, vendar mu je za kaj takega primanjkovalo sredstev. Še naprej je bil politično aktiven v gibanju brezposelnih delavcev, tako stanje pa je trajalo vse leta 1931, ko je prišel v spor z matično CPN. Namesto tega se je povezal s Kominterno. Ni dokazano, a je menda tudi s pomočjo omenjene mednarodne organizacije komunistov leta 1933 pobegnil v Nemčijo, kjer naj bi dobil naloge v lokalnem komunističnem podzemlju.

Razbito okno, skozi katerega naj bi Van der Lubbe vstopil v Reishstag
Vir: KLIK

V noči 27. februarja 1933, le malo za tistim, ko so na oblast v Nemčiji prišli nacisti, je zagorel Reichstag. Van der Lubbe je po prijetju dejal, da je stavbo zažgal, da bi zanetil upor nemških delavcev proti fašistični vladavini. Pred sodišče so ga postavili skupaj s šefom nemške komunistične partije in tremi bolgarskimi člani Kominterne. Na sojenju je bil Van der Lubbe po hitrem postopku obsojen na smrt. Štirje drugi obtoženi (Ernst Torgler, Georgi Dimitrov, Blagoi Popov in Vasil Tanev) so bili na sojenju oproščeni.

Po drugi svetovni vojni je njegov brat Jan van der Lubbe poskušal razveljaviti prvotno sodbo. Leta 1967 je sodišče v Nemčiji prvotno kazen spremenilo iz smrtne v osem let zapora. Nato je leta 1980 zahodnonemško sodišče po več pritožbah sodbo v celoti razveljavilo, razveljavitev pa je kritiziralo državno tožilstvo. Primer je naslednja tri leta ponovno preučevalo Zvezno sodišče Nemčije. Leta 1983 je o tej zadevi dokončno odločilo in razveljavilo rezultat sojenja iz leta 1980 z utemeljitvijo, da zanjo ni bilo podlage in je bilo zato nezakonito. Pa vendar je nato še 6. decembra 2007 nemška državna tožilka Monika Harms izničila celotno sodbo in Van der Lubbeja posthumno pomilostila na podlagi nemškega zakona iz leta 1998, ki omogoča razveljavitev nekaterih krivičnih obsodb iz časa nacizma. Odločitev sodišča je temeljila na predpostavki, da je bil nacionalsocialistični režim po definiciji nepravičen, obsodba Van der Lubbeja pa politično motivirana in zaradi tega krivična. Sklep je državna tožilka sprejela v neodvisnosti od dejanskega dvoma, ali je Van der Lubbe dejansko zanetil požar, v katerem je pogorel Reichstag, ali ne.

Reichstag v ognju
Vir: KLIK

Zgodovinarji se še dandanes ne strinjajo glede tega, ali je Van der Lubbe deloval sam, kakor je zatrjeval, saj naj bi želel zaščititi nemški delavski razred. Nacistična propaganda je dogodek seveda napihnila in zanj okrivila mednarodno komunistično zaroto. Odgovornost za požar Reichstaga ostaja stalna tema razprav in raziskav že vse povojno obdobje. Po pisanju kontroverznega zgodovinarja Iana Kershawa leta 1998, se praktično vsa stroka strinja, da je Van der Lubbe v resnici zažgal Reichstag. William Shirer je v delu Vzpon in padec tretjega rajha domneval, da je bil Van der Lubbe v resnici pripravljen podtakniti ogenj v Reichstagu, da pa so nacisti izkoristili priložnost in hkrati poskrbeli, da je Reichstag zagorel temeljito. Stroka o primeru še vedno aktivno razpravlja.

Van der Lubbe je umrl pod giljotino na dvorišču zapora v Leipzigu 10. januarja 1934, tri dni pred svojim 25. rojstnim dnem. Pokopan je bil v neoznačenem grobu na pokopališču Südfriedhof v Leipzigu.

POZOR!!! Do 31. 12. boste z donacijo sodelovali v žrebanju (izvedli ga bomo 1. januarja 2021) za BI MAG magnezijeve kristale za kopel. Izžrebani bodo trije dobitniki. 

Kako lahko pomagate, da bo vaša najpriljubljenejša ljubiteljska spletna stran še naprej lahko ponujala zanimive vsebine 24/7? Preprosto nam donirate za kako kavo. Lahko tudi za kilogram, dva, pet, deset … če je taka vaša volja 😉

Spodaj pod sličico boste našli gumb, na katerem piše DONATE, s KLIK-om nanj pa boste našli opcije, ki ustrezajo vam.

Advertisements