Delite:

Število prostovoljcev, ki ponujajo pomoč na domu, oskrbo s paketi z najnujnejšimi živili ali nujno varstvo otrok, še vedno raste. Zdaj jih je na seznamu že 127, danes pa je svojo pomoč ponudila še humanitarna organizacija Merhamet.

Med prostovoljci so zdaj tako občani, zaposleni na MOK, ter prostovoljci iz enot za zaščito in reševanje (Jamarsko društvo Carnium, Zveza tabornikov občine Kranj, Skavti, Gorsko-reševalna služba Kranj, Društvo za raziskovanje jam, Klub vodnikov reševalnih psov in Radio klub Kranj), od ostalih organizacij pa še zavod Carnica, KUD SubArt, Zveza študentov medicine, Humanitarno društvo Adra in Slovenska filantropija.

Da bi že vnaprej preprečili morebitne zlorabe, zlasti tiste s ciljem materialnega okoriščanja, so v MOK uvedli posebne identifikacijske kartice, s katerimi se bodo prostovoljci oskrbovancem izkazali kot uradne osebe, uporabniki pa bodo njihovo kredibilnost lahko preverili na posebni telefonski številki 080 18 85 podrobnosti na povezavi: KLIK).

Pravi čas za družbo brez odpadkov

V času, ko je veliko ljudi zaradi epidemije in posledično izolacije doma, se proizvede tudi več odpadkov. Na vprašanja občanov, ali se bo zato kaj pogosteje odvažalo odpadke izpred hiš in večstanovanjskih stavb, so na Komunali Kranj (KK) povedali, da so trenutno prav vse njihove razpoložljive ekipe na terenu in pobirajo odpadke v skladu z rednimi urniki odvozov. Sicer dnevno spremljajo stanje na terenu ter po potrebi in glede na razpoložljive delavce tudi nameščajo dodatne zabojnike tam, kjer je to mogoče.

S 1. aprilom 2020, ko začnejo veljati poletni urniki za odvoz odpadkov, bodo prešli tudi na pogostejše intervale pobiranja odpadkov. Zabojnike za biološke odpadke bodo praznili vsak teden, spremenili pa se bodo tudi nekateri dnevi odvozov.

Za premostitev trenutnih težav s kopičenjem odpadkov zaradi izolacije pa na Komunali Kranj občane pozivajo k doslednemu ločevanju odpadkov ter zmanjševanju prostornine embalaži. »Če se v gospodinjstvih nabere večja količina odpadkov, jih, prosimo, ne odlagajte ob zabojnike, na ekološke otoke ali pred zbirne centre, pač pa višek odpadkov shranite v vreče in jih oddajte v zabojnike šele, ko bodo spraznjeni.« Do takrat, če je le mogoče, vreče z odpadki hranite na svojih domovih (na balkonu, v kleti, garaži …).

Morebiti pa je zdaj tudi priložnost za razmislek o tem, kako bi proizvedli čim manj odpadkov, spodbujajo na KK. Že z upoštevanjem nekaj nasvetov lahko preprečimo nastajanje večje količine odpadkov, in sicer:

  • kupimo le toliko, kot potrebujemo,

  • racionalno ravnajmo s hrano – kupujmo živila z daljšim rokom trajanja, zelenjavo in sadje pa v manjših količinah, saj lahko zgnije, nato pa jo zavržemo in s tem polnimo zabojnike,

  • zmanjšujmo količino odpadne embalaže – kupujmo izdelke v povratni embalaži in se podajmo na pot do družbe brez odpadkov.

Odpadke okuženih je treba hraniti 72 ur

Odpadke okuženih oseb ali tistih, ki kažejo znake okužbe (osebni predmeti; material za enkratno uporabo, kot so robčki, rokavice in maske; odpadki od čiščenja prostorov, kot so krpe za enkratno uporabo), je treba odložiti v plastično vrečko in jo tesno zavezati ali zalepiti, potem namestiti v dodatno vrečo, to pa ločeno hraniti vsaj tri dni. Vse te odpadke nato odložimo v zabojnik za mešano zbiranje odpadkov. Papirnatih robčkov ne odlagajmo več v biološke odpadke, če menimo, da imamo le običajen prehlad.

Več informacij lahko najdete na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor ter NIJZ, kjer so objavljena tudi Priporočila za čiščenje in ravnanje z odpadki v domači oskrbi pri ljudeh s COVID-19.

Kurjenje prepovedano, a ne v primeru zaščite pridelkov

Kakor je znano, je Uprava RS za zaščito in reševanje z 20. marcem 2020 razglasila ogroženost naravnega okolja, zaradi česar je v naravnem okolju prepovedano kurjenje in dejavnosti, ki lahko zanetijo požar.

A ker v prihodnjih dneh obstaja možnost pozebe, je v sadovnjakih, na hmeljiščih in v vinogradih izjemoma dovoljena uporaba naprav in izvajanje aktivnosti, kot je kurjenje. To je dovoljeno tudi v primeru zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, če tako odredi organ, pristojen za gozdove.

Pomoč socialno šibkim, brezdomcem in odvisnikom

MOK je tudi v stalni navezi z Zavetiščem za brezdomce, s projektoma Razdelilnica hrane in Viški hrane, kar zaenkrat poteka nemoteno. Razdelilnica hrane razdeli dnevno okoli 90 obrokov, v projekt Viški hrane je vključenih približno 110 posameznikov, 45 družin. Doslej hrane še ni zmanjkalo.

Zavetišče zaenkrat ni polno zasedeno, polne so le ženske kapacitete, pripravljena je tudi soba za izolacijo. Kakor z obžalovanjem opažajo zaposleni, večina brezdomcev ne upošteva navodil, s čimer ogrožajo sebe, uporabnike, pa tudi zaposlene, ki se težko v celoti zaščitijo.

V največji meri je poskrbljeno tudi za odvisnike. Po navodilih je zaprt dnevni center za odvisnike, vendar so v stiku z njimi pred videoklepeta, odprt je tudi Reintegracijski center (RC) za bivše odvisnike. Pretehtala je odločitev, da je bolje, če ostanejo v RC, kot da bi se vračali domov, saj bi kriza utegnila trajati.

V nobenem od programov sicer za zdaj niso zaznali obolenja.

Vir informacij: Katja ŠTRUC, MO Kranj

Delite:
Advertisements