web analytics
16. januarja, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

KOMUNIST, SKRAJNI DESNIČAR IN (nedokazani) VOJNI ZLOČINEC – zgodilo se je na današnji dan

Na današnji dan leta 1999 je umrl Franjo Tuđman, hrvaški politik in zgodovinar. Po osamosvojitvi države od Jugoslavije je postal prvi predsednik Hrvaške in je bil predsednik od leta 1990 do smrti leta 1999. Od maja do julija 1990 je bil 9. in zadnji predsednik predsedstva Socialistične Republike Hrvaške.

Partizan

Tuđman se je rodil 14. maja 1922 v Velikem Trgovišću na Hrvaškem. Med drugo svetovno vojno je bil vključen v boje na Balkanu kot član jugoslovanskih partizanov. Po vojni je zasedel delovno mesto na ministrstvu za obrambo, pozneje pa je leta 1960 dosegel čin generalmajorja Jugoslovanske vojske. Po vojaški karieri se je posvetil študiju geopolitike. Leta 1963 je postal profesor na zagrebški fakulteti političnih znanosti. Leta 1965 je doktoriral iz zgodovine in delal kot zgodovinar, dokler ni prišel v konflikt z režimom. Tuđman je sodeloval v gibanju hrvaške pomladi, ki je pozvalo k reformam v državi, in je bil zaradi svojih dejavnosti leta 1972 zaprt. Do prihajajočega konca obdobja komunizma v Jugoslaviji je živel razmeroma anonimno, nato pa svoj pravi politični vzpon začel z ustanovitvijo Hrvaške demokratične zveze ( HDZ) leta 1989.

Vir: KLIK

Spreobrnitev

HDZ je leta 1990 zmagala na prvih hrvaških parlamentarnih volitvah, Tuđman pa je postal predsednik predsedstva Socialistične Republike Hrvaške. Kot predsednik je predstavil novo ustavo in se zavzel za ustanovitev neodvisne Hrvaške. 19. maja 1991 je bil na Hrvaškem izveden referendum o neodvisnosti, ki ga je potrdilo 93 odstotkov volivcev. Hrvaška je neodvisnost od Jugoslavije razglasila 25. junija 1991. Območja naseljena s srbsko večino so se uprla, podprla jih je jugoslovanska vojska, Tuđman pa je nato Hrvaško vodil med osamosvojitveno vojno. Leta 1992 je bilo podpisano premirje, vendar se je vojna razširila v Bosno in Hercegovino, kjer so se Hrvati borili v zavezništvu z Bošnjaki. Sodelovanje je razpadlo konec leta 1992, Tuđmanova vlada pa se je med hrvaško-bošnjaško vojno postavila na stran Herceg-Bosne z javno izraženim ciljem ponovne združitve hrvaškega ljudstva, kar je prineslo kritike mednarodne skupnosti. Marca 1994 je z bosanskim predsednikom Alijo Izetbegovićem podpisal Washingtonski sporazum, ki je ponovno povezal Hrvate in Bošnjake. Avgusta 1995 je odobril veliko ofenzivo, znano kot operacija nevihta (orig.: oluja), ki je dejansko končala vojno na Hrvaškem. Istega leta je bil eden od podpisnikov Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini. Ponovno je bil izvoljen za predsednika države v letih 1992 in 1997 in je ostal na oblasti do svoje smrti leta 1999. Medtem ko njegovi podporniki poudarjajo in mitologizirajo njegovo vlogo pri doseganju hrvaške neodvisnosti, kritiki njegovo predsedovanje označujejo za avtoritarno. Raziskave po Tuđmanovi smrti so na splošno pokazale večinoma visoko naklonjenost do njegovega lika in dela v hrvaški javnosti.

Vir: KLIK

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo

Združeni narodi so Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (The International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia;ICTY) ustanovili leta 1993. Čeprav je hrvaška vlada sprejela zakon o sodelovanju z ICTY, so se odnosi med stranema leta 1997 poslabšali. To sovpada z obdobjem, ko so se začeli jasneje pojavljati dokazi, da je politika Franja Tuđmana sokriva za zločine v vojnah na Balkanu. Tuđman je leta 1999 javno kritiziral delo ICTY, medtem ko je glavna tožilka ICTY Louise Arbor izrazila nezadovoljstvo s sodelovanjem Hrvaške s sodiščem.

Za časa Tuđmanovega življenja naj ne bi niti Richard Goldstone niti Louise Arbor, prva glavna tožilca ICTY-a, razmišljala o obtožbi zoper hrvaškega predsednika. Leta 2002 pa je nova tožilka ICTY Carla del Ponte v intervjuju povedala, da bi Tuđmana brez dvoma uradno obtožila vojnih zločinov, če ne bi medtem leta 1999 umrl, saj naj bi na voljo imela dovolj dokazov za obsodbo. Tudi Graham Blewitt, višji tožilec sodišča, je za AFP dejal, da bi bilo “dovolj dokazov za obtožilno sodbo za predsednika Tuđmana, če bi bil še živ “.

Vir: KLIK

Javna razkritja

Leta 2000 je britanska televizija Channel 4 predvajala reportažo, v kateri je predstavila magnetofonske posnetke, na katerih Franjo Tuđman govori o delitvi Bosne in Hercegovine s Srbi po zaključenem Daytonskem sporazumu. Pri Channel 4 so trdili, da jim je takratni hrvaški predsednik Stjepan Mesić omogočil dostop do 17.000 transkripcij dokumentov hrvaških oblasti. Mesić, ki je Tuđmana nasledil kot predsednik Hrvaške in njegov urad so nato britanskim novinarjem navedbe zanikali in poročilo označili za “senzacionalistično zgodbo, ki nima ničesar skupnega z resnico”.

Nasprotujoče si sodbe

Na sojenju generalu hrvaške vojske Anteju Gotovini je sodni senat v sodbi prve stopnje ugotovil, da je bil Tuđman ključni udeleženec skupega hudodelskega podviga, katerega namen je bil trajno odstraniti srbsko civilno prebivalstvo z ozemlja Republike Srbske krajine in ga naselili s Hrvati. Novembra 2012 je nato pritožbeno sodišče ICTY razveljavilo obsodbo Mladena Markača in Anteja Gotovine, bivša generala oprostilo in ugotovilo, da hrvaško vodstvo ni načrtovalo deportacije srbske manjšine in nobenega skupnega hudodelskega podviga.

Vir: KLIK

Maja 2013 je ICTY v prvostopenjski sodbi na sojenju Jadranku Prliću ugotovil, da so Tuđman, Bobetko in Šušak sodelovali v skupnem zločinskem podvigu proti nehrvaškemu prebivalstvu Bosne in Hercegovine. Z večino je presodilo, da je bil njihov namen dejansko pridružiti Herceg-Bosno Hrvaški. Sodnik Jean-Claude Antoanetti, predsedujoči sodnemu procesu, je izdal ločeno mnenje, v katerem je izpodbijal pojem združenega hudodelskega podviga in dejal, da Tuđmanovi načrti glede Bosne in Hercegovine niso v nasprotju s stališčem mednarodne skupnosti. 19. julija 2016 je pritožbeni senat v tej zadevi sporočil, da “sodni senat ni izrecno ugotovil sodelovanja Tuđmana, Šušaka in Bobetka v t.i. skupnem zločinskem podvigu in jih ni obsodil za nobeno kaznivo dejanje.” 29. novembra 2017 je pritožbeni senat v isti zadevi potrdil, da nobeno kaznivo dejanje ni bilo pripisano Tuđmanu, vendar je potrdilo obsodilno sodbo šestih voditeljev Herceg-Bosne in HVO ter ugotovilo, da je Tuđman imel končni namen “ustanoviti hrvaško entiteto, ki bi obnovljena v nekdanjih mejah olajšala ponovno združitev hrvaškega ljudstva “.

Kakorkoli že – kontroverzna figura hrvaškega predsednika, ki je na hrvaškem in jugoslovanskem političnem prostoru prepotoval celotno razdaljo od manj pomembnega kolesca v sistemu na levici do samega vrha v sistemu na desnici, je pomembno zaznamovala življenja marsikoga, z nekaterimi odločitvami tudi državljanov Slovenije. Poleg tega pa v marsikaterem oziru spominja tudi na nekega generala pri nas, mar ne?

Vir podatkov: KLIK
Vir naslovne fotografije: KLIK

Advertisements

Morda ste zgrešili

2 min read
2 min read
3 min read