
skrit obraz med dlani,
nežna kakor cvet,
kot da komaj šestnajst let ji je.
ni ti treba skrivati solza,
solze so, kot biseri,
bolečina jih rodi.
šepetajo ime,
razočaranje,
kakor pelin zagreni
srce.
tudi zate zraste vrtnica.
Julija, o Julija,
pusti bolečini da
izlije se na tla.
ni ti treba skrivati solza,
solze so, kot biseri,
bolečina jih rodi.
tudi zate …

Kdo ne pozna teh verzov? Gre za pesem Aleksandra Mežka, ki je originalno izšla leta 1980 na albumu Menu. Aleksander je album posnel z ekipo britanskih sodelavcev v Londonu, kar je bilo za tiste čase za nekega jugoslovanskega glasbenika lep uspeh. Mežkove pesmi je na svoje plošče uvrščal tudi slavni Cliff Richard, nekoliko pa ga imamo za svojega tudi Jeseničani. Gospod je namreč po rodu doma iz bližnje Kašarije, njegova Siva pot – sicer priredba pesmi Johna Denverja iz leta 1971 – pa že desetletja odmeva v dvorani Podmežaklo.
Težko je realno oceniti, katera izvedba posamezne pesmi je najboljša. Vedno gre seveda za subjektivno oceno. Nekomu bo najljubši original, spet komu drugemu kaka druga verzija z drugim izvajalcem v glavni vlogi. Če vprašate mene – ljubši so mi rokerski ritmi – so me najbolj prepričali v zadnjem času San Di Ego, ki so se zadeve lotili na način, ki mi je ljub:
Pa vi, dragi bralci? Katera Julija je najljubša vam?
Naslovna fotografija: KLIK
Podobne objave
NOBODY GIVES A FUCK!
Pia, sestra Božena, Domagoj in Janez …
Težava …