web analytics
15. januarja, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

GOSPOD BÖNICKHAUSEN – MOŽ, KI JE ZGRADIL “POL SVETA”

Na današnji dan – 15. decembra leta 1832 – se je v Dijonu v Franciji rodil znameniti inženir in konstruktor Gustave Eiffel. Ves svet ga pozna in povezuje predvsem po  konstrukciji Eifflovega stolpa v Parizu. Ampak gospod Eiffel je – kot boste lahko spoznali v nadaljevanju – skonstruiral še marsikaj drugega, ne dosti manj znamenitega in pomembnega …

Gustave Eiffel se je kot prvi otrok Catherine – Melanie (rojene Moneuse) in Alexandra Eiffla. Če vas bega nemško zveneči priimek, vam lahko zaupamo, da je bil gospod Eiffel starejši potomec Jean-René Bönickhausena, ki se je naselil v Parizu v začetku osemnajstega stoletja, tja pa je prišel iz nemškega mesta Marmagen. Družina je sprejela priimek Eiffel sklicujoč se na gore Eifel v regiji iz katere je torej prišel oče. Čeprav je družina vedno uporabljala priimek Eifflov, je bil Gustave ob rojstvu prijavljen kot Bönickhausen in ni bil formalno spremenjen v Eiffel do 1880. Gustavov oče je najprej delal kot uradnik v francoski vojski, mati pa je podedovala trgovino za distribucijo premoga. Gustave je otroštvo preživljal s svojo babico, a kljub temu ostal blizu svoji materi, ki je ostala vplivna figura do svoje smrti leta 1878. Obiskoval je šolo Lycée Royal v Dijonu in je menda menil, da je zelo dolgočasna in strašanska izguba časa. Zadnji dve leti je pod vplivom svojih učiteljev za zgodovino in literaturo začel resno raziskovati ter tudi končal študij humanistike in znanosti. Njegov stric, Jean-Baptiste Mollerat, ki je izumil postopek za destiliranje kisa in je bil lastnik velike kemične proizvodnje v bližini Dijona, je enega od prijateljev, kemika Michela Perreta angažiral, da je veliko časa preživel z mladim Eifflom ter ga poučeval o marsičem, od kemije in rudarstva, pa vse do teologije in filozofije.

Gustave Eiffel
Vir fotografije: KLIK

Pozneje se je mladi Gustave Eiffel udeležil tečaja na Collège Sainte-Barbe v Parizu, da bi se pripravil na zahtevne sprejemne izpite na eni najpomembnejših inženirskih šol v Franciji. Želel se je vpisati na École Polytechnique, vendar so se mentorji odločili, da njegov nastop ni bil dovolj dober, zato mu je preostal le še vpis na École Centrale des Arts et Manufactures v Parizu, ki je precej bolj poklicno usposabljala. V drugem letniku se je odločil za specializacijo za kemijo, diplomiral pa je leta 1855.

Po opravljeni diplomi je Eiffel upal, da bo našel delo pri stricu v Dijonu. V sorodstvu so se vneli neki spori, tako da do Gustavove zaposlitve ni prišlo. Zato je nekaj mesecev kot neplačani pomočnik delal pri bratu, ki je upravljal livarno, nato pa spoznal železniškega inženirja Charlesa Nepveu-ja, ki je dal Eifflu prvo plačano delo; pri gospodu Nepveuju je Gustave Eiffel delal kot osebni tajnik. Ko je šla družba v stečaj, je Nepveu našel Eifflu delo v Compagnie des Chemins de Fer de l’ Ouest, za katero je Eiffel izdelal prvi načrt mostu. Šlo je za 22 m dolg železen most za Saint Germainsko železnico. Nepveu je bil imenovan za generalnega direktorja dveh tovarn v Parizu in je ponudil Eifflu službo kot vodja raziskovalnega oddelka. Leta 1857 je Nepveu podpisal pogodbo za izgradnjo železniškega mostu čez reko Garonne pri Bordeauxu, ki povezuje progo Pariz-Bordeaux s progo na Sète in Bayonne, vključevala pa je izgradnjo 500 metrskega železnega mosta, ki ga je podpiralo šest parov zidanih opornikov. Izdelali so jih s pomočjo stisnjenega zraka v kesonih in s hidravličnimi ovni, kar je v tistem času predstavljalo zelo inovativni tehniki. Eiffel je imel najprej pristojnost za sestavljanje kovinskih elementov, sčasoma pa prevzel vodenje celotnega projekta od Nepveu-ja, ki je s svojega mesta odstopil marca 1860.

Most v Bordeauxu, prvi večji projekt Gustava Eiffla
Vir: KLIK

Po zaključku projekta je bil Eiffel imenovan kot glavni inženir Compagnie Belge. Njegovo delo je vzbudilo pozornost številnih ljudi, tudi Stanislasa de la Roche Toulaya, ki je pripravil zasnovo za kovinski most v Bordeauxu, Jean Baptiste Krantza in Wilhelm Nordlinga. Posel se je začel zmanjševati in leta 1865 je Eiffel – ko ni videl v svoji službi več nobene prihodnosti – odstopil. Nato je nekaj časa delal kot neodvisni svetovalni inženir. Delal je pri gradnji dveh železniških postaj v Toulousu in Agenu, leta 1866 pa dobil pogodbo za nadzor gradnje 33 lokomotiv za egiptovsko vlado. Šlo je za donosno, vendar nezahtevno opravilo v okviru katerega je obiskal Egipt. Tam je imel priložnost obiskati Sueški prekop, ki ga je delal Ferdinand de Lesseps. Hkrati se je zaposlil pri Jean-Baptiste Kranz-u, ki mu je pomagal pri oblikovanju razstavne dvorane za Exposition Universelle (svetovne razstave), ki naj bi potekala leta 1867. Glavna naloga Eiffla je bila, da pripravi ločni nosilec za Galerie des Machines. Za izvedbo tega dela sta Eiffel in Henri Treca, direktor Conservatoire des Arts et Metiers, izvedla dragocene raziskave o strukturnih lastnostih litega železa ter dokončno določila modul elastičnosti.

Ob koncu leta 1866 si je Eiffel uspel sposoditi dovolj denarja, da je odprl svoj lastni biro na 48 Rue Fouquet v Levallois – Perret. Njegov prvi pomembnejši natečaj sta bila dva viadukta za železniške progo med Lyonom in Bordeauxom. Družba je začela izvajati dela tudi v drugih državah. Eden od takih je bila recimo cerkev San Marcos v Arici v Čileju; šlo je za montažno kovinsko stavbo, izdelano v Franciji in poslano v Južno Ameriko po delih ter sestavljeno na kraju samem.  6. oktobra 1868 je stopil v partnerstvo z Théophile Seyrigom, ki je tako kot Eiffel diplomiral na École Centrale, skupaj pa sta ustanovila podjetje Eiffel et Cie.

Katedrala San Marcos, Arica, Čile
Vir: KLIK

Leta 1875 je pridobil dve pomembni pogodbi; eno za nov terminal v Budimpešti za železniško progo od Dunaja do Budimpešte in drugo za most čez reko Douro v Portu na Portugalskem. Postaja v Budimpešti je bila inovativen projekt. Eiffel je uporabil kovinsko strukturo kot osrednjo stavbo, ki jo obdajata na vsaki strani običajni zgradbi iz kamna in opeke. Most čez Douro je nastal kot posledica razpisa, ki ga je vodil Royal Portuguese Railroad Company. Naloga je bila zahtevna: na mestu, kjer je bilo potrebno zgraditi most, je spodaj tekla deroča – do 20m globoka – reka, tla za temelje pa so bila iz debele plasti gramoza, ki ni omogočal izgradnjo opornikov v rečni strugi. Eiffel je izračunal, da bi moral most imeti osrednji razpon 160 m. To je bilo več kot najdaljši lok zgrajen v tistem času. Zato je dal izdelati most, katerega krov je podprl s petimi železnimi stebri na bregovih in temu dodal osrednji podporni lok. Dela so se začela januarja 1876 in bila končana do konca oktobra 1877: most sta slovesno odprla kralj Luis I. in kraljica Maria Pia, po kateri je tudi poimenovan.

Most Marie Pie, Porto, Portugalska
Vir: KLIK

Eiffel je bil odgovoren tudi za izgradnjo več razstavnih objektov. Eden od teh, paviljon za pariško Gas Company, je bilo Eifflovo prvo sodelovanje s Stephenom Sauvestre-jem, ki je kasneje postal vodja arhitekturnega biroja družbe.

Leta 1879 se je Eifflovo sodelovanje s Seyrigom končalo, podjetje pa se je preimenovalo v Compagnie des Établissements Eiffel. Družba je dobila pogodbo za viadukt Garabit, železniški most pri Ruynes en Margeride v departmaju Cantal (zgrajen 1880 – 1884). Za pomoč pri delu, je najel več ljudi, ki so kasneje igrali pomembno vlogo pri oblikovanju in gradnji Eifflovega stolpa. Med njimi sta bila tudi Maurice Koechlin, mladi diplomant Politehnike v Zürichu, ki je se je ukvarjal z izračuni in risbami ter Émile Nouguier, ki je že pred tem delal za Eiffla pri gradnji mostu čez Douro.

Leta 1881 je Eiffla poiskal Auguste Bartholdi, ki je v stiski potreboval inženirja, ki bi mu pomagal dokončno izdelati Kip svobode za New York. Nekatera dela so bila že izvedena, ko je sredi projekta leta 1989 umrl Eugène Viollet-le-Duc, Bartholdijev mentor in sodelavec pri projektu. Eiffel je bil izbran zaradi svojih izkušenj z obremenitvami vetra. Oblikoval je strukturo, sestavljeno iz štirih nog in stebra za podporo, ki predstavlja telo kipa. Celoten kip so izdelali v Parizu, nato ga razstavili in leta 1886 prepeljali v Združene države Amerike ter ga tam kot darilo ljudstva Francije Združenim državam Amerike postavili ma otočku Liberty Island pred New Yorkom.

Ker je članek v spomin gospodu Eifflu že kar precej dolg, po objektu največje slave pa je znan tudi pri nas, naj le še omenimo, da je t.i. Eifflov stolp postavil za Svetovno razstavo v Parizu leta 1889. Stolp je postal (in ostal) zaščitni znak Pariza in je do leta 1931 veljal za najvišjo zgradbo na svetu (300,5 m; z anteno skupaj 320,8 m).

Konstrukcija Eifflovega stolpa
Vir: KLIK

Zgradbe, ki jih je skonstruiral gospod Eiffel

  • Železniška postaja v Toulouse, Francija (1862)
  • Železniška postaja v Agen, Francija.
  • Cerkev Notre Dame des Champs, Pariz (1867)
  • Sinagoga v Rue de Pasarelles, Pariz (1867)
  • Théâtre les Folies, Pariz (1868)
  • Plinarna, La Paz, Bolivija (1873)
  • Plinarna, Tacna, Peru (1873)
  • Cerkev San Marcos, Arica, Čile (1875)
  • Katedrala San Pedro de Tacna, Peru (1875)
  • Lycée Carnot, Paris (1876)
  • Budapest Nyugati, zahodna železniška postaja, Budimpešta, Madžarska (1877)
  • Ornamental Fountain of the Three Graces, Moquegua, Peru (1877)
  • Svetilnik Ruhnu na otoku Ruhnu, Estonija (1877)
  • Grand Hotel Traian, Iaşi, Romunija (1882)
  • Observatorij Nice, Nica, Francija (1886)
  • Kip svobode, Liberty Island, New York, USA (1886)
  • Most Colbert, Dieppe, Francija (1888)
  • Eifflov stolp, Pariz, Francija (1889)
  • Gledališče Paradis Latin, Pariz, Francija (1889)
  • Casa de Fierro, Iquitos, Peru (1892)
  • Cerkev Santa Barbara, Santa Rosalia, Mehika (1896)
  • Aérodynamique EIFFEL (vetrovni tunel), Pariz (Auteuil), Francija (1911)
  • Tržnica, Olhão, Portugalska
  • Estación Central, (glavna železniška postaja), Santiago, Čile
  • Konak Pier, Izmir, Turčija
  • El Palacio de Hierro, Orizaba Veracruz, Mehika
  • Palácio de Ferro v Maputo, Mozambik
  • Palácio de Ferro, Angola
  • Katedrala Santa María, Chiclayo, Peru
  • Condominio Acero, Monterrey, Méhika
  • Glavna Pošta, Hošiminh, Vietnam
  • Combier Distillery, Saumur (dolina Loire), Francija
  • Estacion de Trenes de La Paz, La Paz, Bolivija
  • Cerkev v Coquimbo, Čile
  • Gledališče Fénix, Arequipa, Peru
  • Tržnica San Camilo, Arequipa, Peru
  • Cerkev Santa Rosalía, Baja California Sur, Mehika
  • Farol de São Thomé, Campos dos Goytacazes, Brazilija
  • Pabellon de la Rosa Piriapolis, Urugvaj
  • Mercado Municipal, Manaus, Brazilija
  • La Cristalera, old portuary storage, El Puerto de Santa María, Španija
  • Stolp z uro, Monte Cristi, Dominikanska republika
  • Plaza del Mercado (localna tržnica), Mayagüez, Portoriko

Mostovi in viadukti

  • Železniški most preko reke Garonne, Bordeaux (1861)
  • Viadukt čez reko Sioule (1867)
  • Viadukt pri Neuvialu (1867)
  • Viseči most Dieppe, Seine-Maritime (1870)
  • Pont de Ferro ali Pont Eiffel v Girona, Španija (1876)
  • Most Maria Pia, tudi viadukt Duoro, Porto, Portugalska(1877)
  • Most Cubzac preko reke Dordogne, Francija (1880)
  • Most preko reke Tisa blizu Szegeda, Madžarska (1881)
  • Viadukt Garabit, Francija (1884)
  • Most Imbaba preko reke Nil, Kairo, Egipt (1892)
  • Most Eiffel, Zrenjanin (1904) (razstavljen leta 1960 in trenutno obnovljen)
  • Vestni most (D50) čez reko Lay v Lavaud na Vendée, Francija
  • Birsbrücke, Münchenstein, Švica, ki se je podrl 14. junija 1891, ubitih je bilo 70 ljudi.
  • Most preko Schelde v Temse, Belgija
  • Viadukt Souleuvre (1893) (mostno konstrukcijo so odstranili, oporniki še stojijo)
  • Mosz Eiffel v Viana do Castelo, Portugalska (1878)
  • Železniški most čez reko Coura v Caminha, Portugalska
  • Most Eiffel (Ungheni) v Ungheni, med Moldavijo in Romunijo (1877)
  • Most Eiffel preko Begeja v Zrenjaninu, Srbija, zgrajen 1904, razstavljen in nadomeščen z betonskim leta 1969
  • Most Ajfel na Skenderiji, Sarajevo, Bosna in Hercegovina
  • Most Ghenh in Rach Cat v mestu Bien Hoa, Provinca Đồng Nai, Vietnam.
  • Most Trường Tiền v mestu Huế, Provinca Thừa Thiên–Huế, Vietnam
  • Most Bolívar, Arequipa, Peru
  • Puente Ferroviario Banco de Arena železniški most v Constitución, Čile
  • Most v Trujillo Alto (še vedno obstaja, vendar ni več v uporabi), Portorico
  • Puente Libertador, San Cristóbal, Venezuela.
Podpis Gustava Eiffla
Vir: KLIK

Ni dokazano

  • Basilica San Sebastian, Manila, Filipini (1891)
  • Most preko reke Cuyuni, južna Venezuela
  • Viadukt Santa Efigênia, São Paulo, Brazilija (1913)
  • Dvigalo Santa Justa (Carmo Lift), Lizbona, Portugalska (1901)
  • Jez na kanalu Bačka, Bečej, Vojvodina, Srbija (1900)
  • viadukt Malleco, Čile (1890)
  • Chateau de Villersexel, Francija (okoli 1871)
  • “Vuelta al Mundo”, Córdoba, Argentina
  • Mlin, Dolores, Córdoba, Argentina
  • Casa del Cura (imenovana tusi Casa Eiffel), Ulea, Španija (1912)

Nerealizirani projekti

  • Most Trinity, Saint Petersburg — Eiffel je začel projekt na natečaju, a ni bil realiziran.

Gustave Eiffel je nekaj po svojem enaindevetdesetem rojstnem dnevu v Parizu umrl 27. decembra 1923. Prav mirne vesti lahko zapišemo tako, kot smo v naslovu – človek je praktično “zgradil pol sveta”.

NOVO! Morda ste včeraj opazili, da uvajamo novo “rubriko”, ki večinoma z zgoraj objavljenim člankom sicer nima nobene neposredne zveze. Zato pa nas bo ob spominih včasih skušala vrniti v kako minulo, srečnejše obdobje, ali pa nam domišljijo zapeljati nekam, kjer je manj skrbi. To pa v časih, ki jih preživljamo, nikakor ne more biti slabo, mar ne? Vas, dragi bralci Gorenjske Online, pa prosimo, da v komentar zapišete vaše misli ob fotografiji. Lahko tudi oceno le-te od 1-10, pri čemer je 1 – popolnoma brezvezna fotografija, 10 pa – popolna. Bo šlo?

Vir: KLIK
Vir naslovne fotografije: KLIK

Advertisements

Morda ste zgrešili

2 min read
2 min read
3 min read