web analytics
23. januarja, 2021

Gorenjska-online.com

Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi – te znova želi …

Delo in življenje nagrajencev Mestne občine Kranj v letu 2020

Najvišje priznanje MOK, naziv častnega občana, je prejel Anton Rešek za ohranjanje vrednot in zgodovinskega spomina o razvoju slovenske samostojnosti in državnosti.

Anton Rešek je leta 2001 prevzel vodenje Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Kranj, ki povezuje veterane MO Kranj, občin Šenčur, Cerklje, Jezersko, Preddvor in Naklo. V obdobju njegovega predsedovanja je združenje razvilo svoj prapor in pridobilo prostore za svoje delovanje na območju vojašnice Petra Petriča Kranj. Kot predsednik je najbolj zaslužen, da so v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom (PVD) Sever Gorenjska postavili obeležje žrtvam osamosvojitvene vojne na območju letališča na Brniku in na Jezerskem vrhu, več obeležij pa tudi na objektih, v katerih so bila »tajna skladišča orožja in ostale opreme teritorialne obrambe«.

Kot odgovorni urednik pri zborniku Vloga Teritorialne obrambe Gorenjske v procesu osamosvajanja Republike Slovenije 1990–1991 je povezal vsa ostala združenja veteranov vojne za Slovenijo na Gorenjskem (Škofje Loke, Tržiča, Zgornje Gorenjske in PVD Sever Gorenjska). Na njegovo pobudo so zbornike podelili članom združenj, osnovnim in srednjim šolam, knjižnicam in občinam na Gorenjskem. Kot predsednik OZVVS Kranj je uspel na Ministrstvu za obrambo pridobiti priznanja – bojne znake za udeležence osamosvojitvene vojne na Gorenjskem. Na njegovo pobudo so člani začeli urejati muzej na temo osamosvajanja na območju delovanja OZVVS Kranj, v katerem so z dokumenti, fotografijami in drugimi predmeti predstavljeni začetki delovanja teritorialne obrambe, dogodki v času osamosvajanja in prvi zametki Slovenske vojske kot obrambnega sistema novonastale države. Muzej je odprtega tipa in je namenjen predvsem mlajšim generacijam, ki niso sodelovale pri nastajanju naše države. Anton Rešek je tudi strokovni vodja po muzeju.

V času predsedovanja OZVVS Kranj je Rešek predsedoval tudi Pokrajinskemu odboru ZVV Gorenjska, ki ga je vodil štiri štiriletne mandate. Po funkciji predsednika PO Gorenjska je bil član predsedstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), član častnega razsodišča ZVVS Slovenije kar dva mandata.

Je tudi ustanovni član Združenja slovenskih častnikov Creina Kranj. V združenju s svojim znanjem in izkušnjami sodeluje pri pridobivanju kadrov za Slovensko vojsko. Ob tem je aktiven tudi v društvu upokojencev Ministrstva za obrambo, sekciji Gorenjska. Celih 25 let je bil član Organizacijskega odbora pohoda borcev in veteranov na Triglav, je pa dolgoletni član in sedaj tudi podpredsednik Zveze borcev za vrednote NOB Kranj.

Ob ustanovitvi Kinološkega društva Kranj je postal njegov predsednik in ga vodil dva mandata. Kot aktivni pripadnik teritorialne obrambe je tri mandate predsedoval Občinski strelski zvezi Kranj. Dolga leta je bil in delal v Upravnem odboru kegljaškega kluba Triglav Kranj. V Klubu Nova brazda Kranj je bil šest mandatov podpredsednik, po prenehanju funkcije pa je še vedno aktiven član društva.

 

Nagrado Mestne občine Kranj je za vsestranski ustvarjalni doprinos in razvoj glasbene kulture ter pedagoško delo prejel Alojz Ajdič. Osem let je učil na Osnovni šoli Simona Jenka, nato leta 1973 za deset let prevzel položaj ravnatelja Glasbene šole v Kranju. Po tem je bil do leta 1990 zaposlen v DZS v Ljubljani pri prodaji glasbenih edicij, aktiven pa tudi v Zvezi društev glasbenih pedagogov Slovenije in stanovskem Društvu slovenskih skladateljev. V tem času je aktivno sodeloval pri ustanavljanju Slovenske glasbene šole v Celovcu. Prve skladbe je ustvaril že v petdesetih letih kot učni pripomoček za različne inštrumente. Za popevko Oprosti mi je na Slovenski popevki v Ljubljani leta 1966 prejel tretjo nagrado strokovne komisije. Opogumljen je začel pisati za razne inštrumente, komorne in orkestralne skladbe, koncerte, simfonije, kantato Ravensbruck, opero Brata. Za svoja dela je prejel vrsto nagrad. Za kantato Ravensbruck je leta 1983 prejel nagrado vstaje slovenskega naroda in Prešernovo nagrado za Gorenjsko, 1984. pa še nagrado 4. julij v Beogradu. Za svojo drugo simfonijo Okno duše je dobil Župančičevo nagrado (1994) in za tretjo simfonijo nagrado Prešernovega sklada (1997). Priznanje za izredne dosežke na kulturnem področju mu je leta 1998 podelilo Slovensko društvo Edinost v Pliberku, za simfonični opus pa mu je Društvo slovenskih skladateljev podelilo Kozinovo nagrado (2009). Njegova dela so obsežna, med njimi pesmi za instrumentalno spremljavo, mešane zbore, orkestrska, klavirska in komorna dela. Alojz Ajdič je tudi avtor zelo zanimive opere, ki obravnava vojne in povojne dileme slovenskega naroda.

 

Listino o priznanju je za prispevek h kakovosti življenja v krajevni skupnosti Bitnje in za skrb za sokrajane prejela Marjana Jekovec. Od nekdaj je sodelovala s krajani Bitenj, spodbujala medgeneracijsko sodelovanje v kraju in prispevala kot članica sveta krajevne skupnosti ideje za izboljšanje življenja v kraju. Zavzemala se je za izgradnjo novega vrtca v Zgornjih Bitnjah in spodbujala izvedbo investicije. Marjana Jekovec je pripravljala različne prostovoljne delavnice za otroke, nastope otrok za različne krajevne prireditve (Prihod pomladi, obisk dedka Mraza, miklavževanje …). Kot predsednica Krajevnega odbora RK Bitnje veliko svojega prostega časa nameni delu za Rdeči križ Kranj. Vsako leto v imenu KS Bitnje in Rdečega križa ob novem letu obišče najstarejše krajane v krajevni skupnosti. Ob izbruhu epidemije covida-19 spomladi je takoj priskočila na pomoč pri razdeljevanju mask najbolj ogroženim krajanom na območju krajevne skupnosti. S svojim prostovoljnim delom se celo življenje trudi prispevati h kakovosti življenja krajanov, predvsem krajanov v stiski.

 

Tudi Janez Cuderman je prejel listino o priznanju, in sicer za uspešno vodenje in razvoj Osnovne šole Helene Puhar. Na tem položaju je od leta 2013 dalje in svet zavoda ga ob vsakoletnem ocenjevanju vedno oceni z najvišjo možno oceno. V šolo je vnesel mnogo pozitivnih sprememb. Postala je bolj odprte narave. Vrata njegove pisarne so praktično vedno odprta za vsakogar, ki ga potrebuje. Poleg izvajanja rednih dolžnosti ravnateljevanja izstopa po entuziazmu in izboljševanju pogojev za učence in učitelje. V času njegovega ravnateljevanja so uredili okolico šole, v vrtu je nastala čutna pot, umestili so kolesarsko pot, preuredili nekatere učilnice, da imajo prost izhod na ograjen vrt, kjer se poleti lahko izvaja pouk na prostem. Predlani se je zaključila nadgradnja šole, katere rezultat je nekaj novih učilnic, dvigalo v zgornje nadstropje in tako povezava vseh površin šole za gibalno ovirane učence na šoli. Sanirali so tudi telovadnico. Marsikateri projekt je bil izveden s pomočjo zbranih donatorskih sredstev, za kar je v največji meri zaslužen prav Janez Cuderman, ki ima dobro začrtano vizijo, za katero se močno trudi in jo tudi uresničuje.

 

Veliko plaketo Mestne občine Kranj je za dolgoletno delo na športnem področju in predanost pri razvoju karateja dobil Igor Prašnikar. Skoraj pol stoletja se namreč neprekinjeno ukvarja s karatejem. V tem obdobju je z redno, predano in kakovostno vadbo v okviru Karate kluba Kranj dosegel visoko stopnjo mojstra karateja 7. DAN in kot tekmovalec večkrat osvojil naslov državnega prvaka. Kot glavni trener kluba in do leta 2020 tudi kot predsednik kluba, je učil, treniral in usposobil 97 mojstrov karateja. Karate klub Kranj je pripeljal do ravni, ko ima letno konstantno več kot 250 članov, od česar je pri panožni zvezi vsakoletno licenciranih okoli 15 trenerjev in več kot petdeset tekmovalcev. Tekmovalci kluba pod njegovim vodstvom od leta 1975 dalje zelo uspešno tekmujejo na občinskih, regijskih, državnih in mednarodnih, evropskih in svetovnih prvenstvih ter turnirjih. V zadnjem obdobju so po medaljah posegli praktično na vseh večjih tekmovanjih, od balkanskih do evropskih prvenstev, evropskih in sredozemskih iger, kot tudi na tekmovanjih premier lig WKF in lig mladih WKF, torej na tekmovanjih najvišjega nivoja. Do danes ima klub pod njegovim vodstvom tudi več kot petdeset državnih prvakov in prvakinj, ki so skupaj osvojili prek 150 naslovov državnega prvaka v posamični in ekipni konkurenci. Klub je bil med letoma 2005 in 2019 na podlagi posebnega točkovanja Karate zveze Slovenije 13-krat razglašen za najuspešnejši klub v skupni in sedemkrat v pokalni razvrstitvi. Enako pomembno je delovanje Karate kluba Kranj pri zagotavljanju rekreativne vadbe športa, zlasti z vključevanjem velikega števila mladih. Klub ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa in to poslanstvo s svojim delovanjem že dolgo vrsto let uspešno izpolnjuje. Da je Karate klub Kranj organiziran in voden kot eden največjih in najuspešnejših športnih kolektivov ne le na občinski, temveč tudi na regijski in državni ravni, je dosežek že sam po sebi. Še posebno izstopajoč pa je ob upoštevanju dejstva, da klub v celoti deluje na prostovoljski osnovi.

 

Za prepoznavnost Hortikulturnega društva Kranj veliko plaketo Mestne občine Kranj prejme tudi Franc Jerala. V času nastanka kranjskega hortikulturnega društva in še mnogo naslednjih let so bili prebivalci ne samo v Kranju, temveč tudi po drugih slovenskih krajih zainteresirani tako za včlanitev in delovanje v društvu kot za obiske razstav, predavanj, izletov in predvsem botaničnega vrta. Sčasoma pa so vse bolj zaživeli vrtovi okoli družinskih hiš in za delo v društvenem vrtu ni bilo več tolikšnega zanimanja. Članstvo v kranjskem Hortikulturnem društvu se je tako z leti redčilo in postaralo. Kljub temu gospod Franc Jerala ni obupal ter je ostal zvest društvu in vrtu. Skupaj s preostalimi članicami in člani je skrbel zato, da je bil vrt urejen, barvit in tako vse leto zanimiv za obiskovalce. Za svoje požrtvovalno delo v vrtu resda ni prejel nobenega uradnega priznanja, so mu pa priznanje ustno izkazali številni obiskovalci, ki se še vedno radi vračajo v kranjski botanični vrt. Ta je za boljšo prepoznavnost svoja vrata odprl tudi različnim dogodkom in predstavam. Med drugim so ga kot dober ambient prepoznali tudi fotografi in kranjski kamišibajevci. Predsednik Franc Jerala kljub letom še vedno vztraja. Žal zdaj zaradi operacije vrta ne obiskuje več vsakodnevno. Njegovo delo ostaja dokumentirano v člankih o botaničnem vrtu Hortikulturnega društva Kranj, ki jih najdemo tako na spletnih straneh kot tudi v časopisih.

 

Veliko plaketo Mestne občine Kranj je za zavzeto delo z mladimi na področju nogometa prejel tudi športnik in trener Žarko Matijašević. Žare, kot ga vsi kličejo, se je že kot otrok navduševal nad žogo in nogometom, kar ga je čisto zasvojil in je še danes velik del njegovega življenja. Njegova nogometna pot se je začela v klubu NK Zarica, v katerem je bil član vseh kategorij, vse do članske ekipe, potem pa je prestopil v Nogometni klub Bled. Prav v tem klubu se je začela njegova kariera trenerja, čeprav si ni predstavljal, da je tega zmožen. V nasprotno ga je prepričal gospod Nikola Avramovič, ki mu je Žare hvaležen za vse, kar je dosegel. Po enem letu je dobil ponudbo v NK Sava in jo sprejel. Septembra letos bo minilo že 16 let, odkar je tam, in verjame, da jih je še veliko pred njim. V svoji karieri je treniral vse ekipe do kategorije U15. Trenutno je zadolžen za otroke, stare od štiri do deset let. Njegovo poslanstvo je v prvi vrsti vzgoja otrok, da bi odrasli v dobre in poštene ljudi, šele nato pride nogometno znanje.

 

Za uveljavljanje glasbene kulture in pedagoško delo z mladimi si je Veliko Prešernovo plaketo zaslužila Alenka Jenko Boh. Njena glasbena pot v Podružnični šoli Žabnica se je pričela že v času študija. Začela je voditi pevski zbor na šoli. Ob zaposlitvi se je posvetila še krožku kljunaste flavte. Z delovanjem obeh skupin je ves čas bogatila šolske proslave, prireditve društev in organizacij v Žabnici in Bitnjah. Z glasbenima krožkoma so vsako leto pripravili tradicionalni božično-novoletni koncert ter zaključni koncert ob koncu šolskega leta. Plod njenega dela je tudi nekaj učenk, ki študirajo glasbo, ena celo v tujini. Z občutkom je pripravljala celoten program komemoracije pri spomeniku NOB v Žabnici. Vsa leta je sodelovala z glasbenim programom na proslavi v počastitev borbe v Rovtu. Z izjemo nekaj zadnjih let je vedno zastopala Osnovno šolo Stražišče na občinski pevski reviji. Udeležili so se tudi medobčinske revije pevskih zborov na Jesenicah. Zadnja leta je bila pobudnica in organizatorka prve revije zborov v Osnovi šoli Stražišče. Odmevna je bila otroška spevoigra Kresniček Radovana Gobca, ki jo je s pomočjo sodelavk pripravila že trikrat z različnimi generacijami otrok. Zadnjo izvedbo je moderniziral glasbenik Blaž Pucihar, tako da je poleg igralcev in zbora nastopal še orkester flavt. Lani je prav tako s sodelavkami in z glasbenikoma Ano Kavčič Pucihar in Blažem Puciharjem pripravila glasbeno pravljico Lunina čarobna flavtica, ki jo bodo še ponavljali. Njeno uspešnost in ljubezen do glasbe dokazuje tudi dejstvo, da je leta 2000 s pomočjo muzikologa Julijana Strajnarja izdala kaseto Novi kos, ki je bila prvič predstavljena marca 2000 na SAZU v Ljubljani. V okviru Zavoda za šolstvo Slovenije je z glasbeno temo dvakrat predavala na seminarju za učitelje iz Porabja. Več kot dvajset let je bila pevka in dalj časa tudi tajnica Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Adamič. Letos mineva štirideset let, odkar je prevzela otroški pevski zbor na Podružnični šoli Žabnica. V kraju skoraj ne mine prireditev, da na njej ne bi sodelovala tudi Alenka Jenko Boh s svojimi učenci. Poleg tega, da je srčna učiteljica, je tudi pomembna nosilka kulturne dejavnosti v kraju in okolici.

 

Za podporo mladim za šport in ureditev športnih igrišč si je plaketo Mestne občine Kranj zaslužil naš odličen nogometaš in reprezentant Josip Iličić. Ime Kranja je ponesel po vsej Sloveniji, Evropi in svetu. Priljubljeni Jojo, kot ga kličejo prijatelji in navijači, nikoli ni pozabil na pripadnost mestu, kar dokazuje tudi z obnavljanjem športnih igrišč, kjer je kot deček s prijatelji preživljal dneve. »Zato lahko brez kančka dvoma Josipu lličiću rečemo hvala za vse čudovite podaje, preigravanje in gole ter predvsem, da ni pozabil na korenine ter tako omogoča mladim, da se tudi iz našega blokovskega naselja lahko prebijejo do svojih sanj,« je zapisano v obrazložitvi za plaketo.

 

Plaketo je za izjemni prispevek v dobro družbenih dejavnostih in Fundacije Vincenca Drakslerja prejela Nada Bogataj Kržan. Vse svoje življenje, od najstniških let do danes, je vpeta v delovanje za družbo in skupnost. Začela je v mladinski organizaciji in z leti, kot so se spreminjali družbena ureditev, delovanje nevladnih organizacij in javne naloge na področju družbenih dejavnosti, ves čas strokovno in osebno vlagala vse svoje znanje in energijo za dobro ljudi, ki potrebujejo pomoč in podporo. Pri svojem poklicnem delu se je srečevala z mnogimi izzivi in se jim vselej nesebično posvetila, tudi v svojem prostem času. Nada Bogataj Kržan živi svojo skrb za skupnost. Ljudje, ki so potrebovali njeno pomoč, so vselej imeli prednost. To najbolj potrjuje zelo zahteven in v svojih začetkih tudi precej inovativen projekt ustanovitve in razvoja Fundacije Vincenca Drakslerja. Tako je pred dvajsetimi leti nastala fundacija za pomoč ozdravljenim odvisnikom za lažje vključevanje v družbo z Reintegracijskim centrom. Ko so se pojavila socialna podjetja, je tudi fundacija prepoznala možnost, da ustanovi socialno podjetje. Danes to zaposluje težko zaposljive, uspešno dela v programu ponovne uporabe, ima svoje trgovine obnovljenih in novih izdelkov. Iz sodelovanja z gospodom Vincencem Drakslerjem je nastal tudi večgeneracijski (medgeneracijski) center s programi za starejše ljudi, pa tudi otroke in mladino.

Za strokovni in umetniški doprinos k razvoju glasbene kulture mladih si je Prešernovo plaketo zaslužil Primož Zevnik. Veliki simfonični orkester Gimnazije Kranj, ki ga je prof. Primož Zevnik ustanovil leta 2002, je sčasoma postal vodilni mladinski orkester v državi, ki je od leta 2009 razprodal Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v rekordnem času. Interpretacije klasične glasbe si je do danes ogledalo več kot štirideset milijonov ljudi z vsega sveta. Predsednik države Borut Pahor je zato Primožu Zevniku podelil nagrado jabolko navdiha za izredne dosežke v glasbi na državni ravni. Profesor Zevnik je v 17 letih pripravil več kot 32 prvovrstnih koncertov z različnim programom in tematskimi sklopi. Nekaj vidnejših dosežkov poleg omenjene nagrade predsednika države in razprodanih koncertov: režija in produkcija vseh koncertov za božični elitni termin na TV Slovenija, vrhunsko glasbeno izobraževanje mladih v Kranju in sodelovanje z vrhunskim poustvarjalci, odlične recenzije koncertov in posnetkov koncertov v znamenitih glasbenih blogih in revijah (BBC, Velika Britanija, Tajska, Združene države Amerike itd.), odličen prispevek k prepoznavnosti mesta Kranja in Gimnazije Kranj, izdaja vseh koncertov na medijih (DVD, CD), mesto Kranj in njegov orkester sta na kulturnem zemljevidu sveta, vseh dvanajst koncertov v Gallusovi dvorani nosi rekord po hitrosti razprodanih vstopnic, vzgoja danes najboljših mladih glasbenikov, ki Slovenijo predstavljajo v svetu, širjenje elitne kulture in ljubezni do klasične glasbe med mladimi.

 

Za predano delo z mladimi na likovnem področju so Prešernovo plaketo podelili magistru likovnih umetnosti Klavdiju Tutti. Sodelovanje z njim je v preteklih letih pomenilo za dijake Gimnazije Franceta Prešerna velik izziv. Usmerjalo jih je v njihovem lastnem likovnem ustvarjanju, obenem pa pripomoglo k njihovemu sprejemanju sodobne likovne umnosti. Kot sporočajo z Gimnazije Franceta Prešerna, je bilo sodelovanje s Klavdijem Tutto zelo pomembno. Potekalo je na različnih področjih likovne umetnosti – izobraževalnem, ustvarjalnem, razstavnem – vse v smislu širjenja likovne kulture med mladimi. Z dijaki je sodeloval na dveh likovnih delavnicah. Pri prvi z naslovom Spoznaj sodobno umetnost so si za cilj postavili dijakom približati sodobno likovno ustvarjalnost. Na Tuttovo pobudo so to storili s pomočjo njihove lastne ustvarjalnosti. Zasnoval je projekt enotedenskih delavnic z uvodno predstavitvijo sodobnih likovnih praks in sklepnim odprtjem razstave na šoli. Projekt je bil pozneje vključen tudi v razstavo v Prešernovi galeriji.

 

Za razvoj likovne umetnosti doma in v tujini si je Prešernovo plaketo zaslužila tudi doc. mag. likovnih umetnosti Klementina Golija. Leta 2016 je prejela najvišje priznanje – priznanje pomembnih umetniških del, ki ga podeljuje Univerza v Ljubljani. Leta 2017 je na Univerzi v Ljubljani pridobila naziv docentka za področje slikarstva. Študij v tujini ji je omogočil drugačen, širši pogled na umetnost in ustvarjalnost in ji dal neprecenljivo popotnico in izkušnje. Te so jo skozi dolgoletno delo oblikovale v prepoznavno ustvarjalko, ki je pomembno zaznamovala sodobno slovensko umetnost in se uveljavila tudi v širšem evropskem likovnem prostoru. Prevzela je vodenje Likovnega društva Kranj in postala tudi njegova dolgoletna predsednica. Bila je pobudnica in predsednica Bienala mesta Kranja, ki je bilo ustanovljeno decembra 1993 ob 193. obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna, in uveljavila Slovenski bienale likovne umetnosti Kranj ter mednarodno razstavo Risbe in slike v prostoru Alpe-Jadran. Razstave so se izmenično odvijale vsako drugo leto. Poleg organizacijskih sposobnosti je z vodstvi po razstavah predstavila paleto znanja, ki ga je nesebično delila obiskovalcem, predvsem šolarjem. V vseh teh letih si je prizadevala tudi na donatorskem področju. Na področju slikarstva je uspela s svojim prepoznavnim slogom močne in hkrati krhke prepoznavne črne risbe, ki se dopolnjuje s prefinjenim kolažnim koloritom. Klementina Golija se je letos v Kranju predstavila tudi z veliko pregledno razstavo likovnih del z naslovom Več kot pogled iz obdobja 2010–2020. Ob tem je izšla tudi avtoričina nova monografija.

Vir: MO Kranj

Advertisements