Categories
Iz svetovne glasbene zakladnice

Na današnji dan leta 1991 sta bili izdani dve monumentalni plošči

Štiriindvajseti september v glasbeni zgodovini močno zaznamujeta izida dveh legendarnih plošč. Naključno sta obe izšli tudi istega leta – to je tistega, v katerem je naša mala državica kakor da postala neodvisna. Na današnji dan leta 1991 sta namreč izšla monumentalna albuma skupin Nirvana in Red Hot Chilli Peppers (RHCP).

Pomen obeh plošč za dogajanja na svetovni glasbeni sceni je na kratko težko opisati, zato …

———-

Nevermind je bil drugi studijski album ameriške rock skupine Nirvana. Izšel je pri založbi DGC Records, kot prva izdaja skupine pri tej založbi. Prvič je na plošči s skupino sodeloval tudi bobnar Dave Grohl. Nevermind je – v primerjavi s prvo ploščo skupine – predstavila bolj uglajen, radijskim postajam prijazen zvok, zato velja za pomemben odmik od prvega albuma Bleach. Snemanje albuma Nevermind je potekalo med majem in junijem 1991.

Po besedah ​​pevca skupine Kurta Cobaina so na pesmi za album Nevermind vplivale skupine, kot so Pixies, R.E.M., Smithereens in Melvins. Cobain je po lastnem pripovedovanju nameraval ustvariti nekaj, kar bi zvenelo kot zlitje mainstream pop skupin, kot sta Knack in Bay City Rollers, s težjimi rock skupinami, kot sta Black Flag in Black Sabbath.

Hitro je album Nevermind obveljal za temeljni kamen grunge žanra, ki je s to ploščo dokončno prodrl v prve vrste svetovnih glasbenih dogajanj tistega časa. Je pa album kljub grunge oznaki znan po svoji glasbeni raznolikosti, saj na njem lahko najdemo tako akustične balade (“Polly”; “Something in the Way”), kot tudi recimo s punkom navdihnjen hard rock (“Territorial Pissings”; “Stay Away”).

Naslovnica albuma, na kateri je goli dojenček plaval proti bankovcu za ameriški dolar, je ena najbolj znanih naslovnic v ameriški popularni glasbi. Spencer Elden, moški, kai so ga pred tridesetimi leti fotografirali za enega od najbolj prepoznavnih ovitkov albumov vseh časov, je prav pred dnevi vložil tožbo, v kateri trdi, da njegova gola podoba predstavlja otroško pornografijo, zaradi katere trpi že vse življenje.

Naslovnica albuma, kot lahko vidite spodaj, prikazuje takrat še dojenčka Eldena z izpostavljenimi genitalijami pod vodno gladino v bazenu. Podobo je skupina razlagala kot trditev o kapitalizmu, saj vključuje ponujanje dolarskega bankovca na trnku, proti kateremu se zdi, da dojenček navdušeno plava. Neseksualizirane gole fotografije dojenčkov po zakonu na splošno sicer ne veljajo za otroško pornografijo.

Naslovnica albuma

Album Nevermind je dosegel nepričakovan uspeh pri kritikih in občinstvu po vsem svetu. Januarja 1992 je dosegel prvo mesto na ameriški lestvici Billboard 200; v tistem času se je prodajal v približno 300.000 izvodih na teden. Nosilni singel z naslovom Smells Like Teen Spirit je dosegel šesto mesto na ameriški Billboard Hot 100, videospot za to pesem pa je bil eden najbolj predvajanih na MTV. Sledili so še trije uspešni singli: Come as You Are, Lithium ter In Bloom. Nevermind je bil v anketi med glasbenimi kritiki razglašen za najboljši album leta, Smells Like Teen Spirit pa je bila razglašena tudi za malo ploščo leta in video leta 1991.

Plošči Nevermind danes pogosto pripisujejo impulz za ponoven zagonu punk kulture med najstniki in mladostniki generacije X. Poleg tega naj bi deloma nosil odgovornost za to, da je mainstream občinstvu predstavil tako grunge kot alternativno rock glasbo in končal dotedanjo prevlado grivarskih metalcev.

Album je bil po vsem svetu prodan v več kot 30 milijonih izvodov, zaradi česar je eden najbolj prodajanih albumov vseh časov.

Nirvana leta 1991
Vir fotografije: KLIK

———-

Razvpita kalifornijska funk-rock skupina Red Hot Chilli Peppers je album Blood Sugar Sex Magik izdala kot svojega petega. Začenši z letom 1984, je skupina v osemdesetih že izdala štiri velike plošče, s katerimi si je ustvarila bazo zvestih poslušalcev in imela nekaj manjših hitov, pravega preboja na svetovni ravni pa še ni doživela.

Naslovnica plošče

Blood Sugar Sex Magik so fantje posneli po nesrečni smrti originalnega kitarista skupine Hillela Slovaka, ki je umrl zaradi predoziranja s heroinom. Sledile so spremembe v skupini, fantje pa so za snemanje angažirali tudi producenta Ricka Rubina. Rezultat je bil album, ki ga kritiki in oboževalci pogosto označujejo kot enega od najbolj pomembnih albumov 90. let in tistega, ki daleč presega vse ostalo, kar je skupina ustvarila kdajkoli prej, ali pozneje.

Funk/punk slog in “rapanje” pevca Anthony-ja Keidisa, ki je bilo tako prisotno na prvih štirih ploščah RHCP, so bili seveda vsekakor še vedno prisotni. Skladbe pa so dobile dodaten občutek melodičnosti, ki jim je dodal neke druge razsežnosti. V skladbah se je pojavila struktura, ki je prej ni bilo, morda bi dejali lahko tudi, da je v njih razviden miselni proces ob nastanku. Plošča je trajala skoraj natanko 74 minut, kolikor jih je šlo na tedaj prevladujoči medij – CD, in ni odveč zapisati, da kakovost Blood Sugar Sex Magik ne zbledi niti na eni od svojih 74 minut.

Album v veliki meri govori o seksu – kar lahko razberemo že iz naslova. Skladbe, kot so Suck My Kiss, Sir Psycho Sexy in Give It Away, ne postrežejo samo z namigovanjem, ampak tudi z direktnim in neokrnjenim opisom spolnih podob. In prav ta surova, direktna spolnost brez zadržkov, dodaja albumu poseben učinek – bolj kot katera koli od naslednjih plošč še danes delujoče skupine. In ta učinek – verjamemo – drži tudi še po tridesetih letih.

Dobro, morda bi se morda komu zdaj slišalo čudno, če bi mu zdaj 58-letni Keidis prepeval, naj sesa njegov poljub (čeprav je tudi verjetno, da bi bilo še vedno dovolj kandidatk/kandidatov). Ko pa je o tem prepeval leta 1991, je pesem (in z njo tudi člani skupine) zares imela nepremagljivo seksualno energijo.

S plošče je bilo med letoma 1991 in 1993 izdanih pet singlov, ki so utrdili sloves skupine kot ene najbolj odbitih, a tedaj tudi svetovno popularnih zasedb. 

Vse od izida omenjenega albuma, so ga mnogi drugi glasbeniki navajali kot navdih za svoje ustvarjanje. Briljantnost Blood Sugar Sex Magik pa je v tem, da v tridesetih letih nikomur ni uspelo narediti nič podobnega, še sami skupini Red Hot Chilli Peppers ne – in odkrito povedano, tako bo ostalo tudi v prihodnje.

Red Hot Chilli Peppers leta 1991
Vir fotografije: KLIK

—–

———-
Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


 

Advertisements
Categories
Izposoja

Farmacevtski gigant zagotavlja, da je pecivo za otroke skoraj tako varno, kot sam C19

Po pospešenih postopkih preverjanj, je farmacevtski gigant 20. septembra objavil,  da je njihovo pecivo za otroke skoraj tako varno kot okužba z virusom COVID.

Novica je šla sicer POVSEM mimo naših – od velikega kapitala podprtih – medijev, mi pa vam jo na slovenskem predstavljamo premierno.

“Zelo smo ponosni na ta dosežek,”

je dejal tiskovni predstavnik farmacevtskega giganta, od katerega je tudi slovenska vlada kupila neznane količine peciv, v javnosti pa je precej ogorčenja povzročila zahteva podjetja, da je še pred samo dobavo s strani vlade odvezano vsakršne odgovornosti za morebitne zaplete po vnosu peciva v telo.

“Zdaj lahko samozavestno rečemo, da obstaja le zelo majhna možnost, da bo vaš otrok zaradi peciva doživel zaplete, ki mu bodo povzročili nepopravljive posledice, ali pa celo umrl. Verjetnost, da se kaj takega zgodi, je sicer še vedno nekoliko višja od možnosti, da bo vaš otrok umrl zaradi COVID-a, ampak potrebno je priznati, da se z razvojem peciva premikamo v pravo smer.”

Nekateri strokovnjaki, med njimi tudi tako ugledni, kot je gospod Smreko Kacina, koordinator proizvodnje in prehrane s pecivi pri Vladi, medtem suvereno zatrjujejo, da bi morali starši kljub statistično 0% verjetnosti, da bi kak otrok umrl zaradi COVID -a, otroke še vedno absolutno napolniti s pecivi.

Na ta način bi lahko nadomestili finančno izgubo farmacije (s tem pa tudi domačih posrednikov), ki ji ameriška FDA ni takoj odobrila t.i booster shotov, v jeziku razumljivem domorodcem – poživitvenih odmerkov.

“Poleg tega pa,”

je dejal en od slovenskih strokovnjakov, postaven možak, ki je v vladni delovni skupini, želel pa je ostati anonimen, saj naj bi se on sam in njegova družina (tudi otroci, si morete misliti?!?) vsakodnevno srečevali z grožnjami, neznanec pa mu je menda v minulem tednu tudi z marmelado premazal njegov bel luksuzni avto (nezaslišano!),

“so otroci s tistimi svojimi tankimi nogami in rokami itak šibki in se ne morejo resno upirati. Predlagam odgovornim staršem, da jih na vsak način napolnijo s pecivom, če je potrebno – tudi na silo, saj je varnost tukaj na prvem mestu.”

V omenjenem farmacevtskem gigantu upajo, da bodo uspeli proizvesti in prodati dovolj peciv, da bi popolnoma vsak otrok lahko dobil svoj del, saj naj bi le tako lahko uspešno predstavili naraščajoče prodajne številke v tretjem četrtletju … eee … podatke o uspešnosti peciva.

———-
Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Prevedeno in prirejeno po osnovi: KLIK
Vir naslovne fotografije: KLIK

Categories
Lokalne novice

Tek po stezah Julijskih Alp

Zadnji vikend v septembru 2021 se bo odvijal tekaški dogodek z nazivom Julian Alps Trail Run, mi bi ga poslovenili nekako v Tek po stezah Julijskih Alp. Na samem dogodku bo moč teči na različnih razdaljah: 10, 15, 30, 60, 100 in celo 170 km.

Najkrajša, 10-kilometrska trasa je namenjena tekačem, ki se s trail tekom šele spoznavajo. Nadeli so ji lepo slovensko ime Funny Trail. Trasa je v veliki večini speljana po širokem kolovozu s pridihom pravih planinskih poti. Ostaja na obrobju Triglavskega narodnega parka, a pod budnim očesom mogočnega Špika v ozadju.

Štart bo v središču Kranjske Gore, trasa pa zavije po koritih reke Pišnice. Nadaljuje se mimo jezera Jasna, se nato počasi povzpne do najvišje točke in se skozi Tofov graben nadaljuje vse do Gozd Martuljka. Zadnji del trase večinoma poteka po ravnem, na levi pa lahko opazujete čudovito alpsko kuliso s Špikom na čelu. Gre za preprost teren, ki pa je zelo atraktiven. Gre za kombinacijo cest, makadamskih poti, pa tudi stezic, kjer po zagotovilih organizatorjev niti dva koraka nista enaka.

15-kilometrska trasa se ponaša z enako domače zvenečim nazivom – Adidas Terrex Speed Trail. Začetek poti je enak kot pri krajši, zgoraj opisani trasi Funny Trail. Torej: iz Kranjske Gore, ob koritu Pišnice in mimo čudovitega jezera Jasna. Pot je prav tako speljana skozi Tofov graben, tam, kjer krajša trasa že zavije nazaj proti Kranjski Gori, pa je na 15-kilometrski trasi potrebno zaviti desno proti Gozd Martuljku, kjer trasa pod mostom prečka glavno cesto in se mimo spodnjega Jermanovega slapu vzpne na Srednji vrh. Odprl se vam bo prečudovit razgled na Julijske Alpe, ki vas bo spremljal vse do Kranjske Gore, ko se boste po delu Alpe Adria Traila vračate proti cilju.

30-kilometrska trasa se imenuje Sky Race. Začetek le-te je v Planini pod Golico, kjer bo tekmovalce takoj pričakalo 800 m vzpona do vrha Golice. Trasa se nato nadaljuje od Golice, preko Hruškega vrha do Dovške Babe. Sledi vratolomen spust do postaje v vasici Dovje. Sledi nekaj kilometrov teka po dolini ob reki Savi, nato pa se trasa spet vzpne na Srednji Vrh, kjer je sploh en najlepših razgledov na Špik in ostale vrhove Julijskih Alp. Od tam sledi samo še spust in prihod v cilj v Kranjski Gori.

60-kilometrska trasa s še enim pristnim in avtohtonim nazivom Sky Trail se bo začela v Žirovnici. Tekači bodo štartali pri Čopovi rojstni hiši in se mimo vodostana spustili v Završnico, nato pa pot nadaljevali proti Prešernovi koči pod Stolom, čez greben Kravank do Dovške babe in naprej proti Kranjski Gori, kjer bodo zaključili svojo avanturo.

Organizatorji v Žirovnici vabijo gledalce, naj pospremijo tekače na štartu v soboto, 25. 9. 2021 ob 7.00 zjutraj. Vzpodbudo pa bodo gotovo cenili tudi na vzponu proti Stolu, zato isti vabijo, da tekmovalce vzpodbujate tudi ob samem vzponu, kjer naj bi aplavz še posebej potrebovali.

V Žirovnici (Čopova rojstna hiša) bo tudi t.i. okrepčilna postaja za tekače, ki bodo tekli na 100 in 170 km. Le-ti bodo štartali v Radovljici oziroma Kobaridu že dan prej, tekli skozi Žirovnico in nadaljevali po isti poti, kot tekači na 60 km. Organizatorji sporočajo, naj ljudje tudi njim ne pozabijo nameniti kakega aplavza in vzpodbudnih besed.

Če vprašate nas, se sicer na točno tej konkretni trasi Julijskih Alp ne bodo niti dotaknili, ampak … ne razumemo se mi v turizem in te visokoleteče tuje nazive. No, je pa tudi res, da Tek po stezah Julijskih Alp definitivno poteka na drugih omenjenih trasah.

100-kilometrski Ultra Sky Trail je namenjen izkušenim gorskim tekačem. Omenjena trasa se začne v Radovljici, kjer se po nekaj začetnih kilometrih ob reki Savi povzpne na planoto Jelovica. Po prostranih gozdovih Jelovice se nadaljuje na Babji Zob ter naprej na Bled. Tam je trasa speljana po južnem delu jezera, pa nato mimo Vintgarja do vznožja 1700 metrskega vzpona do najvišje točke na trasi – Prešernove koče pod Stolom (2174 m. n. v.).

Od Stola se trasa – kot opisano že v uvodu – nadaljuje preko Golice, Hruškega vrha in Dovške Babe, sledi pa spust v dolino, kjer ob reki  Savi pot poteka še do zadnjega vzpons na Srednji Vrh. Po petih kilometrih spusta bodo tekmovalci nato prišli v cilj v Kranjski Gori.

Takoimenovana kraljevska etapa (pazite – ne King’s Trail!) pa je poimenovana Ultra Trail Julian Alps. Začnemo se in poteka v smeri Tolmina ter naprej pod vrhovi Julijskih Alp nad Podbrdom, pod Črno prstjo – do Soriške planine.

Na levi strani je tod v vsej svoji veličini skupaj z ostalim visokogorskim svetom Julijskih Alp lepo viden Triglav. Pot se nato nadaljuje po grebenu v smeri Ratitovca, se spusti na Jelovico in nadaljuje v smeri Babjega zoba. Tukaj se združi pot s 100 km traso, od tam dalje pa seveda tako, kot opisano že zgoraj.

Za vse ostale informacije organizatorji vabijo, da obiščete za to namenjeno spletno stran: KLIK

———-
Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Viri informacij: Občina Žirovnica, Občina Jesenice, Turizem Kranjska Gora
Vir naslovne fotografije: KLIK

Categories
Izposoja

Na mednarodnih trgih 21.000% povišanje vrednosti pri spermi necepljenih moških!!!

Pozabite na BitCoin! Gre za tako rekoč naravno (tekoče) belo zlato. Pravi denar v tem času leži v spermi necepljenih. Tako je povedal Samo Stalen, vodja slovenske veje mednarodne banke sperme z imenom GoodSeed 4U.

»Nihče več ne sprašuje po spermi prešpikanih; povpraševanje imamo le še po naravni, pred-kovidni in ustrezno certificirani spermi necepljenih. Naši telefoni preprosto ne nehajo zvoniti!”

Skladišče banke sperme z imenom GoodSeed 4U nekje na tajni lokaciji na Gorenjskem

Gre pri vaših strankah za izobražene, ali podpovprečno izobražene ljudi? Vemo, da naša Vlada zatrjuje, da cepljenju nasprotujejo predvsem podpovprečno izobraženi ljudje nižjih stanov, ki nasprotujejo napredku v znanosti?

»Naše stranke so iz najbolj izobražene demografske skupine. Pravzaprav so bili naši prvi kupci prav nekateri izmed tistih znanstvenikov in proizvajalcev, ki so bili plačani za pomoč pri razvoju proti-covidnih cepiv. Prav oni najbolje razumejo, da so preskuse t.i. cepiv na ljudeh preprosto preskočili. Vedo, da je bilo na trg poslanega ogromno materiala s sumljivimi sestavinami, ki so mu nadeli ime “cepiva”.

Ampak tako povečanje povpraševanja … kaj menite, ali morda še kaj drugega prispeva k povečanemu povpraševanju?

»Darovalci, ki so svoje belo zlato darovali po letu 2020 in niso bili cepljeni, imajo po mnenju naših strank dodatne prednosti, saj naj bi njihovo seme vsebovalo potencial za višji IQ ter boljše sposobnosti logičnega razmišljanja in neodvisnega mišljenja. Konec koncev, zakaj bi se nekdo odločil za injiciranje nepreizkušenega cepiva, če pa to, da ne stori ničesar, praktično pomeni, da tudi tvegal ni ničesar. Če k temu dodamo verjetnost, da bo za večino prebivalstva nekoč vseeno prišlo do čredne vseživljenjske imunitete, lahko vidite, zakaj so naši bolj logično misleči darovalci prišli do svojih zaključkov.”

Z rahlo zadrego, ker so med našim kratkim pogovorom tudi njemu telefoni ves čas zvonili, je Samo Stalen, vodja slovenske veje mednarodne banke sperme z imenom GoodSeed 4U naš kratek pogovor zaključil z:

»Necepljenim darovalcem nameravamo ponuditi posebno denarno spodbudo, da bodo k nam prihajali periodično in redno. Če bo posel rasel tako tudi v prihodnje, bomo najbrž zanje morali razmisliti o neki obliki UTD-ja (univerzalnega temeljnega dohodka), nekaj dela pa bomo imeli najbrž tudi na področju brezposelnosti in nekaterih socialnih transferjev, ki jih sedaj omogoča država. Kakorkoli že, v podjetju GoodSeed 4U smo odločeni pripraviti načrt za spodbujanje vključevanja naslednjih generacij darovalcev.”

No t’ko, zdej veste … 😉

———-
Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Prevedeno in prirejeno po osnovi: KLIK
Vir naslovne fotografije: KLIK

Categories
Izposoja Kolumne

Sledijo 11-mesečne nosečnosti!!!

Vlada Republike nadaljuje z dobrim delom, zaradi katerega vedno bolj dosega priznanja tudi v ugledni mednarodni skupnosti držav Zatohle Evrope. Soočila se je namreč z neprijetno situacijo po množičnem odpuščanju zdravstvenega osebja, ki ni bilo pripravljeno sprejeti eksperimentalnih peciv. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da je že pred odpuščanjem zdravstvo prostovoljno zapustilo večje število osebja, ki se več ni bilo pripravljeno ubadati z vedno večjimi pritiski, neorganiziranostjo in slabimi plačami. Za najboljšo Vlado v pokončni, samostojni, mednarodno spoštovani in uspešni Republiki v njeni zgodovini, pa take manjše težavice predstavljajo samo izziv.

Danes je bil tako med visoko strokovno skupino, ki jo je predlagala Vlada (zastopali so jo minister dr. Gorjanc, pan primařij Sova in dr Crack) na eni strani ter sindikatom z imenom Zveza otrok v trebuhih (ZOT) in Društvom v vato zavitih na drugi strani, dosežen dogovor o tem, da bodo otroci v maternicah nosečih mater ostali še dva dodatna meseca. Z dogovorom o enajstih mesecih nosečnosti naj bi ljudstvo, ki ga je v tem v tem primeru zastopal ZOT, pokazalo, da aktivno želi pomagati pri lajšanju dodatnih obremenitev, ki so se postavile pred zaposlene v zdravstvu v razmerah svetovno resne pandemije.

Člani tega sindikata zatrjujejo, da predstavljajo vseh 15.390 trenutno registriranih, a še nerojenih otrok na ozemlju Republike, pri čemer je nekaj napetosti in nesoglasij na pogajanjih predstavljalo dejstvo, da so člani Zveze vztrajali pri zastopanju vseh nerojenih otrok, Vlada pa je vztrajala, da bo ugodnosti dodatnih dveh mesecev nosečnosti priznala le bodočim otrokom avtohtonih prebivalcev.

Člani ZOT-a so pogajanja začeli z dvema osnovnima pogojema: prvič, do dokončanega enajstega meseca nosečnosti ne sme umreti noben otrok, drugič pa – pri porodih lahko sodeluje le osebje, ki se ni nafilalo z nepreverjenimi pecivi.

Medtem, ko sta se o prvem pogoju Vlada in ZOT sporazumeli dokaj hitro in brez večjih zapletov, saj gre vendarle za otroke, je bilo več ur razlag in usklajevanj potrebnih pri drugem pogoju. Člani Zveze otrok v trebuhih so namreč sprva neuspešno dokazovali, da otroci že v maternici lahko slišijo pogovore mater o tem, da bodo s pecivi fasali tudi t.i. spike proteine, ki pa so za razvoj ploda koristni približno toliko, kot smrtna kazen. Vladna stran, ki jo je posebej vneto, tudi preprostim ljudem razumljivo in z znanstvenimi dokazi podprto, zagovarjal mednarodno ugledni in priznani strokovnjak dr. Vlado Crack, je vztrajala pri stališču, da za kaj takega ni nobenih znanstvenih dokazov, fejzbuk teorij zarote ter raznih google dohtarjev pa oni ne morejo priznati za relevantno mnenje.

Zvezo otrok v trebuhih je iz razumljivih razlogov morala predstavljati delegacija posebej v te namene izurjenih empatov, ki jih imajo v ZOT-u zaposlene prav za take namene, saj se njihovo osnovno članstvo zelo pogosto menja in spreminja. Nekaj vprašanj z vladne strani je pri tem sprožilo dejstvo, da se večina prisotnih empatk – zaposlitvi v ZOT navkljub – v prostem času združuje v t.i. Inštitutu 1. november, ki se prijavlja na državne razpise, vladna stran pa ga označuje kot premalo domoljubno leglo skrajnih levičark, brezdelnežev in komunistov.

Vir fotografije: KLIK

Po daljši izmenjavi mnenj so se strasti umirile, v razpravi pa so posebno pozornost namenili mnenju poklicne empatke Močno Čuteče – gospa je delegacijo ZOT-a vodila – da moč vezi med materjo in otrokom omogoča empatinjam, da “prisluhnejo” plodovom v maternicah ter se z njimi celo pogovarjajo.

V skladu z doseženim sporazumom, naj bi empatinje nemudoma pristopile k pogovorom s plodovi, ki so člani Zveze otrok v trebuhih, matere pa naj bi po opravljenih seansah podpisale pogodbe o skrbništvu, s čimer bi sporazum postal pravno zavezujoč.

Po vsem svetu se vsak dan rodi približno 385.000 dojenčkov. V Republiki se je leta 2019 (od takrat razpolagamo z zadnjimi javno objavljenimi podatki) vsak dan rodilo približno 51 dojenčkov. To je dobrih 1500 na mesec ter nekaj več, kot 17000 v obravnavanem 11 mesečnem pogodbenem obdobju, določenem v sporazumu.

Vir fotografije: KLIK

Tisto zanemarljivo majhno število dojenčkov, ki se niso strinjali z določili sporazuma in jih je Vlada Republike neposredno obtožila širjenja nevarnih komunističnih idej ter zanje predlagala preverjanje avtohtonosti DNK-jev, se bo vseeno po starem lahko rodilo po običajnih devetih mesecih nosečnosti. Članice ZOT pod vodstvom Katarine Čuteče pa so – navkljub temu, da so omenjeni nemudoma izstopili iz omenjene organizacije, saj so proti vsemu nenaravnemu – vseeno dosegle, da bodo rojstva, ko bo po starem komunističnem zakonu po devetih mesecih prišel za le-ta čas, opravljena kjerkoli se bodo noseče matere tedaj pač znašle, pa najsibo to doma, pred trgovskim centrom na Kredarici, na super pretočnih državnih cestah med vožnjo, ali pa v premikajoči se gondoli na Vogel. So pa ti dojenčki brez pogodbe zahtevali porod v vodi, če bo v tistem trenutku le mogoč, za to pa naj bi poskrbela država. Zdi se jim namreč, da bi bilo rojstvo v vodi lahko zelo zabavno, v primerjavi z veliko večino ostalih pa od države tudi morajo dobiti nekaj, saj ne želijo biti diskriminirani!

Če bo v prihodnjih mesecih vse potekalo v redu in v skladu s podpisanim sporazumom, bi Zveza otrok v trebuhih želela podaljšati doseženo pogodbo z Vlado Republike. Po preizkusnem obdobju prihodnjih enajstih mesecev, naj bi nov sporazum o enajstih mesecih nosečnosti trajal vse dotlej, dokler se strmo naraščajoča barvna krivulja epidemije covidiotizma ne poravna. Z drugimi besedami, za vedno. Nenazadnje je vse skupaj menda res koristno za splošno javno zdravje, koristilo pa bo tudi tudi otrokom.

Sporazum bo Vlada Republike objavila v Uradnem listu in stopi v veljavo danes ob polnoči!

P.S. kaj so na delovnem sestanku počeli člani Društva v vato zavitih (v njihovem imenu je pod sporazumom podpisana Ona Tosama), nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti …

———-
Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Prevedeno in prirejeno po osnovi: KLIK
Vir naslovne fotografije: KLIK

 

Categories
Izposoja Novice od drugod Slovenija

Koronsko krizo bodo lahko končali samo ozaveščeni ljudje

Nastopajoči na včerajšnji prireditvi, poimenovani »Glas srca in razuma: drugo mnenje o koronski krizi«, na katero smo vas opozarjali tudi na spletni strani Gorenjska Online, so predstavili vzroke in posledice korona krize, ki uničuje zdravstvo, socialo, šolstvo in gospodarstvo. Med največjimi žrtvami ukrepov so že od rojstva naprej otroci, pa tudi starostniki, onemogli, bolni in posamezniki z družbenega roba, ki si sami ne morejo pomagati.

Po ocenah organizatorjev blizu dva tisoč udeležencev mirnega shoda, je tri ure lahko poslušalo t.i. druga mnenja o koronski krizi. Podajali so jih ugledni strokovnjaki in raziskovalci iz medicine, biotehnologije, psihologije, sociologije ter vzgoje in izobraževanja. Osvetlili so problematiko neučinkovitih in škodljivih koronskih ukrepov, ki uničujejo posameznike, družbo in gospodarstvo, tako v Sloveniji kot v svetu. Opozorili so tudi na vlogo predstavnikov demokracije in medijev, ki v iskanju rešitev in podajanju informacij praviloma prezrejo mnenja drugače mislečih strokovnjakov, kar javnosti preprečuje celovito informiranost ter ozaveščeno in samostojno sprejemanje odločitev.

Pomembno je, da se sliši tudi glas drugače mislečih. Sicer ne moremo govoriti o demokraciji. Ukrepi, ki nam jih narekuje politika – v povezavi z enim delom medicinske stroke – so nesorazmerni in diskriminatorni. Med najranljivejšimi skupinami so otroci in mladostniki, starostniki, ljudje s posebnimi potrebami in tisti s socialnega roba,

je povedala Renata Filipič, predmetna učiteljica kemije, svetnica ter inovatorka in organizatorka prireditve.

Glavno sporočilo izobraževalnega dogodka je, da bodo koronsko krizo lahko končali samo ozaveščeni ljudje, saj so ukrepi sprejeti politično in po meri globalnih farmacevtskih korporacij. V zadnjih 18 mesecih je bilo objavljenih več kot 400.000(!!!) znanstvenih člankov, ki demantirajo koronske ukrepe in predlagajo njihovo opustitev. Več nastopajočih je izrazilo mnenje, da je zdravstvo postalo podrejeno farmaciji in politiki, kar se odraža tudi v ukrepih. To so podkrepili z informacijami o neustreznosti in nezanesljivost testov PCR, ki ob 95-odstokih lažnih pozitivnih odkritij predstavljajo osnovo za statistične obdelave in posledično sprejemanje ukrepov, pa tudi z informacijami o dejstvih glede škodljivosti in neučinkovitosti uporabe zaščitnih mask ter o posledicah socialne in varnostne razdalje ter diskriminacije.

Govorci so ob opozorili na številne kršitve, na primer Ženevske konvencije, Resolucije Sveta Evrope št. 2361, Nürnberškega kodeksa, Hipokratove prisege, EU-uredbe GDPR, Zakona o pacientovih pravicah ter številnih drugih področnih zakonov in nenazadnje ustave Republike Slovenije. Še posebej je bila izpostavljena škodljivost ukrepov za otroke, ki so med največjimi žrtvami krize, saj se je v času koronske krize skokovito povečalo število psihoz ter samomorilskih in deviantnih nagnjenj.

———-
Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir naslovne fotografije: KLIK

 

Categories
OBVESTILA

Javna predstavitev drugega mnenja o korona krizi

V soboto, 18. 9. 2021, ob 11.00 uri, bo na Trgu republike v Ljubljani potekala javna predstavitev »Glas srca in razuma«. Na njej bodo govorili vrhunski strokovnjaki, ki bodo iz različnih zornih kotov osvetlili koronsko krizo in ukrepe ter njihov vpliv na zdravje, vzgojo in izobraževanje, družbo ter pravni red v Republiki Sloveniji.

Gre za uradni dogodek, ki je prijavljen na Mestni občini Ljubljana in Policijski upravi Ljubljana. Kot napoveduje organizator, bo kljub mirnemu značaju prireditve poskrbljeno za varnost. Govorci bodo nastopili na odru Spomenika revoluciji.

Obravnavane teme bodo:

  • Zdravje:
    • Celosten pristop k zdravju
    • Smiselnost in posledice nošenja mask
    • Primernost PCR testov za diagnostiko
    • Strokovna podlaga pogoja PCT in zdravljenje Covid-19
  • Vzgoja in izobraževanje:
    • Posledice koronskih ukrepov v šolstvu – kršenje otrokovih in človekovih pravic
    • Učinek koronskih ukrepov na znanje in počutje učencev
    • “Nova normalnost” v kontekstu šole za otroke s posebnimi potrebami
  • Pravo
    • Kršenje predpisov in ignoriranje varnostnih mehanizmov v zvezi s cepljenjem
    • Kratenje človekovih pravic in svoboščin v korona krizi
  • Družba
    • Zaupanje in svoboda odločanja
    • Kaj predstavlja nova normalnost in v katero smer pelje
    • Povezovanje Slovenije s tujino

Podrobnejše informacije o nastopajočih strokovnjakih sledijo dan pred dogodkom.

———-
Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir naslovne fotografije: KLIK

 

Categories
Iz svetovne glasbene zakladnice

Obletnica objave naslovnice, ki je tedaj …

Na današnji dan pred osemindvajsetimi leti (16. september 1993) se je ameriška pevka Janet Jackson pojavila na naslovnici znamenite revije Rolling Stone topless … zgoraj brez. Fotografirala se je z rokama v zraku, prsi pa ji je podpiral “neznani” par rok … njenega tedanjega (drugega) moža Reneja Elizonda Jr.-ja.

Menda je sestra kralja popa Michaela Jacksona ter članica še bolj razvpite dinastije glasbene družine Jackson, idejo za fotografsko pozo dobila med snemanjem filma Poetic Justice, v katerem je nastopila z lasmi spetimi v dolge kitke. Menda je navdih dobila v trenutku, ko se je pred enim izmed snemanj zagledala v ogledalu … s kitkami, ki so pokrivale njene prsi.

Fotografijo, ki je doživela ogromno publicitete, je posnel fotograf Patrick Demarchelier. Postala je tudi osnova za marsikatero šalo – recimo:  Si predstavljate, da vam ponudijo sodelovanje na fotošutingu? Točno, vaša naloga je stati za Janet in jo držati za joške. 😀

Za Jacksonovo je fotografija pomenila slogovni odmik od videza, ki ga je furala vse od izdaje albuma (in turneje) Rhythm Nation v letu 1989. Takrat se je v javnosti in na snemanjih pojavljala v nekolikanj prevelikih, vojaško zasnovanih oblačilih. Pravi, da ni prav dosti razmišljala o vsem skupaj.

Vse skupaj se mi je zdelo precej kul,

je o tem povedala kasneje.

Revija Rolling Stone je v tisti izdaji poleg pogovora z Janet Jackson, podnaslovljenega z bombastičnim Slasti sexa, ponujala tudi članke o izvajalcih, kot so (bili) Stone Temple Pilots, Nirvana, Snow, Red Hot Chilli Peppers, Radiohead, Björk in Buffalo Tom, v reviji pa je bilo moč najti tudi veliki intervju z igralcem Woodyem Allenom. 

Janet je sicer v maju 1993 – torej že pred obravnavano naslovnico – izdala svoj peti studijski album, preprosto poimenovan janet., katerega naslovnico je krasil prav del fotografije, ki jo omenjamo v tem prispevku – zgornji del, ki je prikazoval le pevkin obraz ter dvignjeni roki. V kasnejši limited version dvojni izdaji albuma se je Janet na naslovnici ponovno pojavila v vsem svojem sijaju z dotične fotografije … s tem, da seveda ni bilo zraven ostalih grafičnih dodatkov (napisov) z naslovnice revije Rolling Stone.

Vir fotografije: KLIK

Drugi del tega članka namenjamo nekolikanj manj rumeni temi. Po našem mnenju je namreč Janet – čeprav velika svetovna zvezda – pogosto obtičala v senci svojega starejšega brata Michaela. Zato bi radi nanizali nekaj dejstev …

Janet je najmlajša od devetih Jacksonovih otrok. Stara je bila komaj tri leta, ko so njeni bratje kot The Jackson 5 že postali pop zvezde in se na lestvice uvrstili s svojim prvim hitom z naslovom I Want You Back.

Janet je edina izvajalka s tremi studijskimi albumi – Control (1986), Rhythm Nation 1814 (1989) in janet. (1993) – s katerih je imela najmanj pet top 10 ameriških uspešnic. S plošče Rhythm Nation 1814 pa se je celo v Top 5 uvrstilo izjemnih sedem malih plošč – to pa je podvig, ki nikoli ni uspel nikomur drugemu v družini Jackson, vključujoč samega Kralja popa – že prej imenovanega Michaela.

Film Poetic Justice Johna Singletona se pogosto omenja kot Janetin igralski prvenec, vendar se pri tem pozablja, da je Janet že kot dekletce nastopala pred kamerami. Pravzaprav bi ji zaradi mnogih vlog v televizijskih sitcomih lahko rekli stara profesionalka že dolgo pred omenjeno dramo iz leta 1993. V poznih 70-ih in zgodnjih 80-ih je igrala Penny Gordon v seriji Good Times, JoJo Ashton v seriji A New Kind of Family in Charlene Duprey, Willisovo dekle, v seriji Diff’rent Strokes.

Leta 1985 se je takrat 19-letna Janet Damita Jo Jackson kot Cleo Hewitt nerada pridružila zasedbi serije Fame, ki je bila na nek način nadaljevanje uspešnega glasbenega filma iz leta 1980, snemali pa so jo med leti 1982 in 1987; spremljala pa je življenje študentov in profesorjev na srednji šoli za uprizoritveno umetnost v New Yorku. O njenem sodelovanju v seriji sicer kroži več variant. Za The Observer je nekoč povedala, da se je strinjala, da bo nastopila v seriji izključno zaradi tega, ker sta to želela njena starša, vendar pa je leta 1987 za Melody Maker povedala drugačno zgodbo:

Zelo sem uživala pri snemanju serije Fame. Pravzaprav jo štejem za svoj pravi preboj. Res sem uživala z ostalimi otroki, bili smo nora druščina. To so bili do tedaj najbolj zanimivi, a tudi najtežji časi v mojem življenju. Morala sem se naučiti nekaj stvari. Izgubila sem marsikatero iluzijo, prisilili so me na življenje gledati zelo realistično.

Ob polčasu Super Bowla, ki šteje za enega največjih vsakolenih ameriških spektaklov, je leta 2004 Janet skupaj z Justinom Timberlakeom ob koncu skupne točke poskrbela za “škandal” saj je Justin odtrgal del njenega kostuma tako, da je več sto milijonskemu TV občinstvu razkril desno Janetino dojko. Oba sta nato kategorično trdila, da je šlo za “okvaro kostuma”, vendar te razlage niso dobro sprejeli v vodstvu lige NFL, televizijski mreži CBS ter t.i. Zvezni komisiji za komunikacije. Medtem, ko je Timberlake kasneje popustil in se javno opravičil, je Janet vztrajala pri svojem in se soočala s posledicami “škandala”: njene pesmi so bile prepovedane na več radijskih postajah in glasbena televizija MTV pa jo je nemudoma uvrstila na t.i. črno listo izvajalcev, ki jih več ne predvaja na svojih programih. MTV omrežje je namreč sofinanciralo program ob polčasu, po “škandalu”z golo Janetino dojko pa je bilo kaznovano z globo.

V točki sva sodelovala dva, le v enega od naju pa so ljudje potem upirali s prstom. Ampak vse take reči se zgodijo z razlogom. Pred tem sem bila zelo samozavestna, po tistem dogodku pa sem morala postati še močnejša,

je povedala Janet leta 2006 za revijo Grazia.

Njena albuma The Velvet Rope in All For You je zaradi spolnih vsebin in homoseksualnih namigov vlada Singapurja na njenem ozemlju prepovedala predvajati in prodajati.

Ključ, ki ga je Janet imela v ušesu na naslovnici albuma Rhythm Nation 1814, je bil ključ do živalskih kletk na posestvu družine Jackson. Kljub temu, da je odraščala v hiši polni bratov in sester, je Janet po lastnih besedah v trenutkih potrebe po čustveni opori, obiskovala  živali na domačem posestvu. Za revijo Melody Maker je nekoč povedala: 

Ko sem bila mlajša in sem bila depresivna ali pa sem se preprosto hotela zjokati, sem se šla pogovarjati z živalmi. Živali so dobri poslušalci in vedno sem čutila, da me razumejo. Včasih še vedno počnem tako, pogovarjam se z mojim psom.

Vir fotografije: KLIK

Pevka je znana kot velika ljubiteljica živali, posebno konjev. Za revijo Ebony je nekoč povedala, da se je naučila jahati pri petih letih starosti. Kot otrok je bila njena karierna ambicija postati džokej na konjskih dirkah.

Leta 2008 je Janet zapustila založbo Island Def Jam po samo 14 mesecih od začetka soelovanja, saj založba po pevkinem mnenju – razen prvega singla z naslovom Feedback – prav v ničemer ni uspela ni uspela primerno promovirati njenega albuma Discipline. Njen menedžment je objavil izjavo, v katerem je pojasnil, da bo “odslej Janet imela avtonomijo v svoji karieri, brez omejitev, ki jih vsiljujejo sistemi velikih založb.”

Janet je bila že od nekdaj znana kot trend setterka; zaradi njenega odhoda z omenjene založbe, je postala ena od prvih superzvezdnic, ki si je vzela individualno svobodo pri promociji svojega dela na različnih modernih platformah, kot so iTunes, pa mobilni operaterji in drugi raznoliki in inovativni kanali za promocijo/prodajo glasbe.

Leta 1981 je Janetin brat Michael Jackson zavračal neposredne intervjuje in vztrajal, da mu novinarji zastavljajo vprašanja prek tedaj 15-letne Janet, ki je bila v tistih časih še trdno povezana s slavno družino.

Janet se je leta 2008 praktično čez noč morala odreči vsem slaščicam, sladoledom, picam in podobnemu, saj je na hitro morala izgubiti 30 kilogramov. Dobila je namreč vlogo natakarice v indie filmu z naslovom Tennessee. Žal se je njen urnik snemanj ter nastopov prekrival z urnikom snemanja in vlogo je morala prepustiti Mariah Carey. Pevka je vseeno štiri mesece živela po posebnem režimu prehrane in vadbe in uspelo ji j shujšati na želeno težo.

Med snemanjem njenega tretjega albuma Control, Janet še vedno ni imela prav nobene besede pri odločitvah. Zadeve z odrejanjem so šle celo tako daleč, da Janet niso pustili žvečiti žvečilnih gum, ki jih je oboževala. Ker s svojo navado vseeno ni želela prenehati, ji je  eden od podpredsednikov A&M records zabrusil, naj preneha, “ker z neprestanim razgibavanjem čeljustnih mišic le-te dela večje in otekle, tega pa si nihče od njenih oboževalcev ne želi.”

Janet svojega očeta Joeja Jacksona nikoli ni smela poklicati “oče”. Nekoč je zaupala Meredith Vieira, kaj se je zgodilo, ko je poskusila; rekel je: “Jaz sem zate Joseph. Nikoli mi ne reci oče.

Tupac Shakur, pokojni raper, pa tudi drugi Janetini soigralci iz filma Poetic justice so trdili, da je Janet od Tupaca zahtevala test na HIV, preden sta se na snemanju poljubila. Režiser John Singleton je o tem dejal, da so zgodbo napihnili mediji.

O svojem prvem pravem poljubu pa je Janet za avstralsko revijo TV Hits povedala takole:

Zgodil se je z Ralphom Carterjem, enim od mojih soigralcev v seriji Good Times. Bila sem stara 12 let in končali smo s snemanjem zadnje epizoda. Hotel se je posloviti, zato me je poklical v njegovo sobo in me poljubil na ustnice.

V otroštvu je Janet imela vzdevek “Dunk”, skoval pa ga je Michael, saj se je norčeval iz njene debelušne postave. Pogosto jo je dražil in ji govoril, da je videti kot oslica (donkey – Dunk).

Po poroki s katarskim poslovnim magnatom Wissamom Al Mano leta 2012, je Janet sprejela moževo muslimansko vero kot tudi svojo. Posledično je iz svojih koncertov izločila vsak plesni gib, ki je asociiral na erotiko, ne izvaja pa več niti pesmi, ki vsebujejo na spolnost namigujoča besedila.

Svojega prvega otroka je Janet rodila v starosti 50 let. Pevka in njen mož Wissam Al Mana sta 3. januarja 2017 dobila sinčka z imenom Eissa Al Mana.

Na turneji Rhythm Nation je Janet kot del showa uporabila črnega panterja, ki je imel točko vsakič, ko se je pevka v zaodrju med točkami preoblačila. Vendar pa je navdušenje nad čari velike mačke začelo popuščati, potem ko je Janet nekega večera ob povratku na oder stopila v velik kup iztrebkov, ki jih je panter naredil na odru. Črnega štirinožnega lepotca so odpustili pred začetkom drugega dela turneje.

No takole … če se vrnemo na sam začetek današnjega članka in tedaj sporni fotografiji, ki je dvignila toliko prahu, vam zaupamo, da si z nekaj kliki danes na spletu najdete še marsikatero bolj sočno Janetino fotografijo. Da pa bi bralcem prihranili nekaj trenutkov po že tako dolgem članku, vam pa povezavo do nekaterih fotk posredujemo kar mi: KLIK.

Sicer pa smo v zadnjih dneh precej pisali o nesrečnih usodah zvezdnikov, ki so bili zasvojeni … pa tudi tokrat se ne zmoremo izogniti občutku, da je življenje glavne junakinje današnjega članka – nesrečno. Kaj menite pa vi?

———-
Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir naslovne fotografije: KLIK

 

Categories
Lokalne novice

RADOVLJICA – v zdrževalna dela v občini

V tem tednu bodo v režiji Občine Radovljica začeli z obnovo strehe in ostrešja Klinarjeve hiše v Kropi. Pogodbo z izbranim izvajalcem del v vrednosti 213 tisoč evrov so že podpisali, le-ti pa naj bi z deli zaključili do konca novembra. Sredstva za obnovo je v letošnjem proračunu zagotovila občina, na razpisih ministrstva za kulturo pa za ta izjemen objekt kulturne dediščine ni uspela pridobiti sofinanciranja.

Celovita obnova Klinarjeve hiše se bo sicer nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja so že izdelali, v občini pa čakajo še na izdajo gradbenega dovoljenja. Poleg ostrešja je predvidena tudi obnova – od zoba časa že precej načete – fasade, umestitev dvigala in kotlovnice ter zunanja ureditev, za kar bo po oceni treba zagotoviti približno milijon evrov.

V Kropi se bo v tem mesecu začela tudi sanacija opornega zidu pod cerkvijo Sv. Lenarta. Dela v vrednosti 197 tisoč evrov so potrebna zaradi plazenja brežine, izbrani izvajalec pa jih bo zaključil še v tem letu.

Vir fotografije: KLIK

Končuje pa se obnova vojnega grobišča v Dragi. Prenovljeni so bili tako obeliski kot spomeniki z imeni padlih, strošek obnove pa, kot smo o tem že pisali, znaša deset tisoč evrov.

Letos v omenjeni občini načrtujejo še obnovo strehe na zgornjem stolpu gradu Kamen. Za predvidena dela občina še pridobiva soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, vredna pa naj bi bila okrog 40 tisoč evrov. Predvidena je tudi sanacija brežine za Plečnikovima paviljonoma v Begunjah, za kar so v proračunu občine zagotovili 150 tisoč evrov, pri čemer na občini pripravljeno projektno rešitev trenutno prilagajajo mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vir fotografije: KLIK

———-
Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir informacij: KLIK
Vir naslovne fotografije: KLIK

 

Categories
Iz svetovne glasbene zakladnice

Desetletja trajajoči boj Johnnya C.

Petnajstega septembra 2003 so na pokopališču družine Cash v Hendersonvilleu v Tennesseeju – poleg njegove žene June Carter Cash – k večnemu počitku položili znamenitega country pevca Johnnya Casha. Med žalujočimi na zasebni slovesnosti so bili med drugimi tudi glasbeniki Hank Williams Jr., Dwight Yoakam, Kid Rock, Emmylou Harris in Sheryl Crow.

“Zasebne” dve in pol ure trajajoče žalne slovesnosti v prvi baptistični cerkvi v Hendersonvilleu, približno 15 milj severno od Nashvillea, se je sicer udeležilo več kot 1.000 ljudi. V isti cerkvi se je Johnny le štiri mesece pred tem poslovil od svoje dolgoletne ljubezni – žene June Carter Cash.

Za Casha je preprosto treba zapisati, da je bil eden najpomembnejših, najbolj vplivnih ter cenjenih umetnikov v zgodovini glasbe. Njegovi monumentalni zaporniški albumi v živo, pa izjemne zbirke posnetkov, ki so bile pravzaprav komentarji o stanju ameriškega duha, očarljive serije gospel songov, pa zbirke njegovih izjemnih zmag volje in modrosti, ki jih je posnel v zadnjih letih življenja – vse to je močno vplivalo na popularno kulturo; vpliv njegovega dela pa se nadaljuje tudi po pevčevi smrti.

Johnny se je kot J. R. Cash – kot četrti izmed sedmih otrok – 26. februarja 1932 rodil revnima najemnikoma zemlje, ki sta v zameno za plačilo najemnine morala lastniku dajati del svojega pridelka. Mama Carrie je ob rojstvu novorojencu želela dati ime John, oče Ray pa ga je želel poimenovati po sebi – Ray, zato je bil v rojstno knjigo vpisan kot J. R. Rodil se je v obdobju t.i. velike depresije, težko življenje pa mu je vlilo spoštovanje do družine, zemlje, Boga in resnice, kakor se je večkrat izrazil sam. Vse to je zaznamovalo njegovo neverjetno življenje in pol stoletja kariere. Po uspešnem služenju v ameriških letalskih silah in manj uspešnih prizadevanjih kot delavec v avtomobilski tovarni in prodajalec blaga od vrat do vrat, se je Johnny leta 1955 prebil na glasbeno sceno v Memphisu, ko je izdal ploščo pri založbi Sun Records. Prav tam, v “rojstnem mestu rock and rolla”, je svetu predstavil svoj edinstven glas in mu prepričljivo interpretiral večne klasike, kot so I Walk the Line, Big River in Folsom Prison Blues. Tekom več desetletij trajajoče glasbene kariere je bil znan tudi kot The Man in Black.

Tako, kot številna najbolj nadarjena imena v glasbeni industriji – o enem izmed takih smo pisali včeraj (KLIK) – se je tudi Johnny Cash boril s hudimi težavami z zasvojenostjo. Johnny ni bil samo alkoholik, ampak je zlorabljal tudi amfetamine in bil odvisen od barbituratov. Pevci so v tistih časih običajno uporabljali sulfat amfetamina, v uličnem jeziku imenovan tudi speed, pod vplivom katerega so se lažje spopadli z zgoščenimi urniki potovanj in pogostimi povabili k nastopom na glasbenih prizoriščih in promocijskih dogodkih.

Ko je leta 1956 uspešnica I Walk the Line dosegla prvo mesto na country lestvicah, Johnny Cash ni užival le enega izmed vrhuncev svoje glasbene kariere, ki se je v naslednjih desetetjih vrtela med dramatičnimi vzponi in padci, pač pa zaradi odvisnosti od drog tudi v vrhuncu zasvojenosti, ki je njegovo življenje in kariero praktično večkrat skorajda popolnoma sesula.

Vir fotografije: KLIK

Morda ste kdaj zasledili tudi že zgodbo o tem, da je Cash čez mejo z Mehiko poskušal pretihotapiti več kot šeststo tablet amfetamina in skoraj petsto tablet pomirjeval. Zaradi svojih odvisnosti se je zapletel v kar precej težav s pravosodjem. Nekoč je neuspešno poskušal podkupiti policista, da bi ga rešil iz težav, ker so ga ujeli s torbo, v kateri je imel veliko količino tablet. Casha je policist zaprl za celo noč, pevec pa je moral poslušati predavanja o zapravljanju talenta in o tem, kako uničuje svoje življenje in življenja tistih okoli sebe.

V filmu Walk The Line iz leta 2005, je bil Johnny Cash prikazan kot odvisnik od drog in alkohola. Dobro je bilo prikazano, kako napete odnose je imel z nekaterimi drugimi izvajalci, videti pa je bilo tudi, kako so njegove odvisnosti pokvarile odnose s prvo in drugo ženo ter otroki. Film je prikazal tudi, kako so odvisnosti ogrozile Cashovo kariero – vendar pa film ni prikazal niti polovice resnice …

Tudi njegovi lastni prijatelji so Johnnya označevali za nepredvidljivega in se šalili o njegovem nestalnem vedenju, čeprav sta bila to pravzaprav simptoma resnih težav z zasvojenostjo. Cash je zaradi odvisnosti recimo povzročil kar nekaj prometnih nesreč. Pogosto je bil muhast, zmeden in je nasploh težko delal.

Hkrati pa je pevec znal biti sočuten, ustvarjalen in skromen. Njegovi otroci se ga spominjajo kot zelo odvisnega od drog, a hkrati ljubečega očeta. To ne pomeni, da njegova odvisnost ni negativno vplivala na njegove otroke. Cashov sin John se je recimo nekoč  prijavil na zdravljenje v isto rehabilitacijsko ustanovo, v kateri je pevec bival le malo pred tem. Po smrti staršev, je John Carter Cash izdal knjigo, v kateri je pisal o odvisnosti svojih staršev ter otroštvu s takima človekoma.

Johnny Cash je desetletja dolgo obiskoval ustanove za zdravljenje odvisnosti. Že njegova prva žena Vivian, s katero je imel štiri hčere, je kot razlog za zahtevo po ločitvi navedla njegovo zlorabo drog in alkohola ter zasvojenost. Poleg tega je hkrati imel tudi afero tudi z June Carter, s katero se je kasneje poročil. Njun odnos, ki je velik del pripovedi v filmu Walk the Line, je bil zaznamovan s številnimi vzponi in padci ter naj bi navdihnil znamenito Cashovo pesem The Ring of Fire:

Love is a burnin’ thing,
And it makes a fiery ring
Bound by wild desire
I fell into a ring of fire.
I fell into a burnin’ ring of fire
I went down, down, down
And the flames went higher,
And it burns, burns, burns,
The ring of fire, the ring of fire.

Morda se je Johnny s pomočjo te burning desire (goreče želje) nekajkrat vseeno za krajši čas uspel očistiti. Pa vendar je na rehabilitacije znova in znova hodil leta dolgo.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je nekaj časa resno skušal odvaditi drog. Včasih je bil čist tudi več let zapored. V eni izmed takih epizod je zdržal brez drog celih sedem let. To je bilo obdobje, ki ga je zaznamovalo rojstvo njegovega edinega sina Johna, ki je bil hkrati tudi edini skupni otrok z z ženo June. 

Vir fotografije: KLIK

Po tem sedemletnem obdobju je Johnny spet padel v začarani krog odvisnosti od drog in alkohola. Cikel padanja v odvisnosti in bega iz nje se je nadaljeval več let. Najbrž Johnnyu ni pomagalo niti dejstvo, da je bila Cashova druga žena June tudi sama kompulzivna uporabnica drog, ki jih je pravzaprav mnogokrat nabavljala sama. Po besedah njunega sina sta starša v 35 let dolgem burnem razmerju le redko bila povsem čista, vendar pa sta se hkrati tudi brezpogojno ljubila.

Njuna ljubezen je trajala vse življenje. Nikoli nista zares obupala in sta drug drugega sprejemala brezpogojno, z vsemi plusi in minusi,

je za Reuters leta 2007 povedal mlajši Cash.

Johnny Cash je v letih pred smrtjo nato menda končno premagal svoje odvisnosti. Pred smrtjo je povedal, da je bil za njegovo okrevanje odločilen dober odnos z “višjo silo”. Ljudje, ki so ga poznali, so povedali, da je pogosto rad govoril:

Lahko se odkupite čisto za vse svoje grehe. Le voljo je potrebno pokazati. 

Ob koncu bralcem podarjamo pa le še pretresljivo Cashevo verzijo pesmi skupine Nine Inch Nails, ki jo je posnel ob koncu življenja in govori prav o odvisnosti od droge:

I hurt myself today
To see if I still feel
I focus on the pain
The only thing that’s real
The needle tears a hole
The old familiar sting
Try to kill it all away
But I remember everything

———-
Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir naslovne fotografije: KLIK

 

Categories
Lokalne novice

JESENICE: cesta od Elima proti Betonarni Sava na Hrušici bo zaprta za motorna vozila

Na Hrušici so  pred kratkim za promet odprli nov most čez Savo, ki ga je država zgradila v okviru izgradnje druge predorske cevi avtocestnega predora Karavanke.  Dosedanji most, ki se nahaja v neposredni bližini, bodo v kratkem porušili.

V bližini obeh omenjenih mostov se nahaja makadamska cesta, ki ob Savi vodi od nekdanjega Elima proti Betonarni Sava. To makadamsko cesto močno obremenjuje tovorni promet, zaradi peščene podlage pa prihaja do močnega prašenja, ki že dlje časa moti Hrušičane. Na pobudo Občine Jesenice je država leta 2020 cesto prenesla na lokalno skupnost, saj bila to edina možnost, da Občina Jesenice pristopi k reševanju omenjene težave v smislu urejanja ceste ali prometa na njej.

Da bi težavo v zvezi s prašenjem odpravili, so na Občini Jesenice po lastnih besedah z uporabniki ceste skušali voditi dialog. Pri tem gre seveda predvsem za deležnike, ki cesto uporabljajo za tovorni promet, a z njimi ustreznega dogovora po navedbah z občinske strani glede protiprašne ureditve oziroma asfaltiranja ceste – niso mogli doseči. Župan Jesenic Blaž Račič je zato v preteklih dneh, ob upoštevanju dejstva, da je most čez Savo ponovno odprt, izdal sklep o prepovedi prometa na omenjeni cesti za vsa motorna vozila, razen za vozila gospodarskih javnih služb, kolesarje in pešce.

Tovorni promet se namreč z odprtjem novega mostu lahko vrši na način, da ne poteka čez makadamsko cesto, hkrati pa ob uporabi novega mostu ne obremenjuje glavnih cest skozi mesto. Ustrezni prometni znaki za prepoved uporabe ceste bodo postavljeni predvidoma do konca tega tedna, ko se bo začel tudi poostren nadzor nad kršitelji. Prepoved uporabe ceste velja do nadaljnjega.

Če vprašate nas, bo najnovejša “rešitev” pomenila natančno to, da se bodo po cesti še naprej vozili vsi, ki so se do sedaj, ostali se pa itak niso …

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir informacij: Občina Jesenice

 

Categories
Iz svetovne glasbene zakladnice

Tragedija članice kluba 27

Britanska soul pevka Amy Winehouse je bila leta 2011, v času smrti zaradi zastrupitve z alkoholom v svojem londonskem domu, stara komaj 27 let.

Še preden pa se je dolgo padajoča spirala Amyinega življenja končala s smrtjo, pa je britanska pevka usmerjala svojo ljubezen do soula in jazza v eklektično obliko popa, ki je odmevala pri neštetih ljudeh. Medtem ko je svet oboževal pesmi, kot je Rehab, je ta vrhunski hit nakazal tudi njene resnične borbe z zlorabo substanc. Demoni so jo premagali 23. julija 2011, ko je za vedno ugasnilo njeno tuzemsko življenje, ostale pa so njene pesmi, spomin na izjemen talent ter žalostna življenjska zgodba.

Čeprav so ljudje po vsem svetu objokovali to nenadno izgubo, pa so bili le redki – zlasti tisti, ki so jo najbolje poznali – presenečeni. Žal je zgodbo o tem, kako je umrla Amy Winehouse, tragično zaznamoval njen način življenja.

Že prej omenjena uspešnica z naslovom Rehab je morda v letu 2006 sprožila nekaj alarmnih zvoncev, vendar pa so ti opozorilni znaki v očeh javnosti kaj kmalu postali še ostrejši. Bolj, ko se je Amy sončila v žarometih slave, bolj je bila tudi odvisna od drog, s katerimi je v resnici bežala v nek svoj notranji svet. Iskala je mir, ki pa ga več ni mogla najti, saj so paparaci dokumentirali vsak njen korak. Z možem Blakom Fielderjem-Civilom so ju bile polne vse opravljive revije tistega časa. 

Tragedija pa se je začela že prej, saj je Amy – še preden je postala znana – že rada posegala po mnogih kozarcih alkohola, redno pa je tudi kadila marihuano. Žal s eni ustavilo le pri tem, saj je po tistem, ko je postala mednarodna zvezda, začela posegati tudi po trdih drogah, kot sta heroin in krek kokain. Proti koncu kratkega življenja se ji je tako pogosto zgodilo, da je bila v času predvidenega koncerta preveč pijana in drogirana, da bi sploh lahko prišla na oder in nastopila.

Amy Winehouse je umrla 23. julija 2011 po dolgi bitki z alkoholizmom.

Kot je Amy sama povedala v  dokumentarnem filmu, ki je kasneje prejl kopico nagrad, je njen lastni oče nekoč okleval, da bi jo poslal na rehabilitacijo, ko jo je najbolj potrebovala. Oče pa ni bil edini v njenem krogu, ki je bil kriv za to, da je dekle potegnilo v uničujočo spiralo samouničevanja. Po njeni smrti so bili prsti usmerjeni v mnoge smeri.

Morda najbolj žalostno pri vsem tem pa je dejstvo, da je Amy umrla le mesec dni po tistem, ko je odpovedala comeback turnejo, saj si je želela rešiti svoje življenje. Očitno je bilo takrat že prepozno.

Amy Winehouse je že od malih nog sanjala o zvezdništvu.

Amy Jade Winehouse se je rodila 14. septembra 1983 v Londonu v Angliji. Vzgojena v družini srednjega razreda v londonskem predelu Southgate, je že zgodaj v življenju sanjala, da bo postala oboževana glasbenica. Njen oče Mitch ji je pogosto predvajal pesmi Franka Sinatre, babica Cynthia pa je bila nekdanja pevka, ki je spodbujala drzne ambicije male Amy.

Njena starša sta se ločila, ko je bilo Amy 9 let. Opazovanje razpadanja zakona v rosnem otroštvu, je v Amyinem srcu pustilo občutek melanholije, le-tega pa je kasneje v svoji glasbi briljantno uporabila. Kmalu je postalo jasno, da je v Amy goreča želja, da bi ljudje spoznali in slišali njen čudovit glas. Pri 12 letih se je prijavila na Sylvia Young Theater School – s čimer je svoje ambicije prvič skušala javno udejaniti. V svoji prijavi je že tedaj zapisala:

Želim si sodelovati pri pouku, kjer me bodo znali raztegniti do mojih skrajnih meja in morda celo onkraj. Rada bi sodelovala pri pouku petja, pri katerem mi nihče ne bo rekel naj utihnem … Večinoma pa me ženejo sanje, da bi bila zelo znana. Rada bi nastopala na velikih na odrih. To je moja vseživljenjska ambicija. Želim, da ljudje slišijo moj glas in ob poslušanju le-tega vsaj za pet minut pozabijo na svoje težave.

Na ta način je že v najstniških letih prevzela pobudo za uresničitev svojih sanj. Svoje pesmi je pisala že od 14. leta dalje in s prijatelji celo ustanovila hip-hop skupino. TPrvi preboj pa se je začel pri 16 letih, ko je njen kolega pevec njen demo posnetek poslal založbi, ki je iskala jazz vokalistko.

Prav s tistim demo posnetkom si je Amy sčasoma prislužila prvo pogodbo z založbo, ki jo je podpisala pri 19 letih. Leto dni kasneje – leta 2003 – je izdala svoj prvenec z naslovom Frank, ki so ga kritiki zelo pohvalili, pa tudi občinstvo ga je vzelo za svojega, saj se je album uvrstil na tretje mesto britanske lestvice velikih plošč. Amy je za album v Veliki Britaniji prejela kar nekaj priznanj, med drugim tudi nagrado Ivor Novello. Se je pa mlade pevke v tistem času že prijel sloves party-girl.

Žal se je resnost njenih odvisnosti pokazala kaj kmalu ter se celo močno intenzivirala po tistem, ko je spoznala moškega po imenu Blake Fielder-Civil.

Amy Winehouse med nastopom leta 2004, tik preden je postala mednarodna superzvezda.

Z albumom številka 3 na britanskih lestvicah, se je zdelo, da se sanje Amy Winehouse začenjajo uresničevati. Uspehu navkljub pa se je začela počutiti pred svojim občinstvom, ki je postajalo vedno večje, zelo utesnjeno. Sprostitev in beg pred vedno večjim pritiskom je večino časa iskala po lokalih v londonskem predelu Camden. Tam je spoznala tudi svojega bodočega moža Blaka. Takoj se je zaljubila vanj. Njen prvi menedžer Nick Godwyn pa se je tistih časov kasneje spomnil takole:

Amy se je čez noč spremenila, ko ga je spoznala. Nenadoma je zvenela drugače. Nisem več zmogel do njene duše, ki jo je prej tako rada izlivala, vse bolj se je oddaljevala. Hitro sem spoznal, da je to posledica drog. Ko sem se prvič srečal z njo, je sicer kadila travo, vendar pa je o uporabnikih trdih drog govorila, da so neumni. Včasih jih je zasmehovala.

Blake Fielder-Civil je kasneje priznal, da je bil on tisti, ki je Amy Winehouse prvi omogočil uživanje crack kokaina in heroina. Pevka pa je popolnoma izpustila vajeti iz rok po tistem, ko je njen drugi album z naslovom Back to Black leta 2006 dosegel mednarodno slavo in iz nje naredil svetovno zvezdo. Nenavadni odvisniški par se je v burnem razmerju kar nekaj časa spet in spet ločeval ter znova zbliževal, ob koncu pa se leta 2007 poročil v Miamiju na Floridi.

Dve leti trajajoč zakon je bil temu primerno zelo buren. Vrstile so se javne aretacije ter obtožbe za posedovanje drog ter nasilniško vedenje. Par je prevladoval na naslovnicah po vsem svetu – žal pa se to ni dogajalo iz pozitivnih razlogov. Ker pa je bila Amy Winehouse tako velika zvezda, je seveda pritegovala ogromno pozornosti.

V časniku The Philadelphia Inquirer se je v tistem času pojavil zapis:

Amy Winehouse je stara le 24 let. Ima že šest nominacij za grammyja. Na glavo je padla v svetovno slavo in hkrati osebno mizerijo. Njen soodvisni mož je v zaporu, njena slave željna starša se ponašata z vprašljivo presojo, paparaci pa vestno dokumentirajo njeno čustveni in telesni propad.

Blake Fielder-Civil in Amy Winehouse pred njunim domom v londonskem Camdenu

Na albumu Back to Black je bilo dobro zaznati zlorabo substanc, poleg tega pa se je izpostavila Amyina zavrnitev po odhodu na rehabilitacijo – odločitev, ki jo je javno podprl tudi njen oče. Nadaljevanje uživanja sadov slave se je takrat očitno zdelo pomembnejše. Zamisel se je morda zdela smiselna, ko je z albumom  osvojila pet od šestih grammyjev, za katere je bila nominirana.

Pevka pa se ni mogla osebno udeležiti slovesnosti ob podelitvi Grammyev za leto 2008. Do takrat so njene težave z zakonom že preprečevale možnost pridobitve ameriškega vizuma. Nagrade je kar iz Londona morala sprejeti prek oddaljene satelitske povezave. V svojem govoru se je zahvalila svojemu možu, ki je bil takrat v zaporu, ker je napadel lastnika lokala in ga poskušal podkupiti, naj ne priča v tožbi zoper njega.

Takrat enkrat se je v javnosti znova oglasil Amyin oče, ki je – v nasprotju s prej izraženo podporo njeni odločitvi, da ne odide na zdravljenje – razkril, da ima pevka težave zaradi poškodbe jeter, ledvic in pljuč, ki so bile posledica dlje časa trajajoče zlorabe crack kokaina. Kasneje je bilo ugotovljeno, da so se takrat pri Amy šele začele razvijati trajne poškodbe, ki pa so bile še ozdravljive.

Amy pa je že padla v spiralo. Čeprav je leta 2008 domnevno opustila navado uživanja drog, je zloraba alkohola ostala še vedno prisotna in stalna težava. Sčasoma se je vseeno napotila na rehabilitacijo – in to večkrat. Žal nikoli uspešno. V nekem trenutku je razvila tudi motnjo hranjenja. Leta 2009 sta se z Bakom Fielder-Civilom končno ločila.

Medtem se je zdelo, da njena nekoč tako zelo svetla zvezda že močno bledi. Odpovedovala je koncert za koncertom, vključno s težko pričakovanim nastopom na Coachelli – festivalu v Kaliforniji. Do leta 2011 je komaj še kaj nastopala in snemala. Tudi ob redkih priložnostih, ko se je vseeno pojavila na odru, je le stežka pela ne da bi se zmotila ali pa v svoji pijanosti celo padla pred množico.

V mesecih pred smrtjo je nekoč svetla zvezda Amy Winehouse komaj še lahko pela pravilno.

Le mesec dni pred smrtjo leta 2011 je z nastopom v Beogradu v Srbiji začela, kar naj bi bilo njena povratna turneja. Nastop se je izkazal za popolno katastrofo. Očitno omamljena, se Amy ni mogla spomniti besedil svojih pesmi in ni vedela niti tega, v katerem mestu nastopa. Kmalu je 20.000 glavo občinstvo žvižgalo glasneje ljudi od glasb – in nesrečna pevka je bila prisiljena oditi z odra. V tistem trenutku tega ni vedel nihče, vendar je bil to njen zadnji koncert, ki ga je kdaj izvedla.

V tistem času je Amyina osebna zdravnica Christina Romete pevko že mesece poskušala spraviti na psihološko terapijo.

Amy pa je nasprotovala kakršni koli obliki psihološke terapije. Zato se je zdravnica osredotočila na njeno fizično zdravje in ji predpisala zdravilo Librium, ki naj bi pomagalo pri obvladovanju alkoholne odvisnosti, k odtegnitvi potrebe po le-tem ter zmanjšanju tesnobe.

Žal Amy nikoli ni dolgo zdržala v treznem stanju.  Tu in tam se je po nekaj tednov izogibala pitju alkohola in je po navodilih zdravnice jemala zdravila. Kot pa je dejala kasneje gospa Romete, je Amy vsakič znova popustila, ker ji je bilo dolgčas; menda naj v resnici nikoli ne bila resnično pripravljena upoštevati nasvetov zdravnikov.

Amy Winehouse je zadnjič klicala svojo zdravnico 22. julija 2011 – noč pred svojo smrtjo. Zdravnica se je spomnila, da je bila pevka slišati trezno in umirjeno, govorila pa je tudi o svojem občutku krivde. Menda je izrecno rekla, da si ne želi umreti. V telefonskem pogovoru je Amy trdila, da se alkoholu ogibala od 3. julija, a se je le nekaj tednov pozneje, 20. julija, spozabila in se ponovno močno opila.

Po pogovoru se je zdravnici opravičila, ker trati njen čas. Izpadlo je, da je bil to tudi njun poslovilni pogovor. 

Tisto noč sta ob gledanju videoposnetkov pevkinih zgodnjih nastopov na  YouTubu Amy Winehouse in njen telesni stražar Andrew Morris ostala budna do 2. ure zjutraj. Morris se je kasneje spomnil, da se je Amy v zadnjih urah veliko smejala in je bila dobre volje. Naslednje jutro ob desetih zjutraj jo je poskušal zbuditi. A zdelo se je, da še vedno spi, zato jo je nameraval pustiti počivati.

Nekako ob treh popoldan, 23. julija 2011, je Morris vseeno spoznal, da nekaj ni v redu. Takole je povedal:

Še vedno je bilo v njeni sobi vse tiho, kar se mi je zdelo čudno. Bila je v istem položaju kot zjutraj. Preveril sem njen utrip, vendar ga nisem več zaznal.

Amy Winehouse je umrla zaradi zastrupitve z alkoholom. V zadnjih trenutkih je bila sama v postelji, poleg nje pa so bile po tleh raztresene prazne steklenice vodke. Mrliški oglednik je ugotovil, da je bila raven alkohola v njeni krvi več kot petkrat višja od zakonsko dovoljene meje za vožnjo v Angliji.

Amy Winehouse z očetom Mitchom. Po hčerini smrti so ga nekateri oboževalci in mediji močno kritizirali, saj naj ne bi storil dovolj, da bi ji pomagal.

Po dolgoletnem boju z alkoholizmom je tako Amy Winehouse postala članica tragičnega kluba 27 – skupine ikoničnih glasbenikov, ki so umrli pri 27 letih starosti.

Smrt Amy Winehouse je družino, prijatelje in oboževalce razžalostila – ne pa nujno presenetila. Leta kasneje je celo njena lastna mama dejala, da Amy ni nikoli bilo namenjeno, da bi doživela trideseti rojstni dan.

Kmalu po tistem, ko je novica o pevkini smrti prišla na naslovnice, so se začela obtoževanja. Mnogi so za smrt krivili Amyinega očeta Mitcha, čigar izjava o tem, da njegovi hčerki ni treba iti na rehabilitacijo, je doživela toliko publicitete. Kasneje si je premislil, vendar so mediji temu posvečali zelo malo pozornosti.

O tem je kasneje povedal:

Leta 2005 je Amy padla – bila je pijana in se je udarila v glavo. Prišla je k meni, sledil pa ji je njen menedžer, ki je zahteval, naj gre na rehabilitacijo. Ampak Amy v tistem času ni pila vsak dan. Bila je kot veliko otrok, občasno je hodila ven in kaj spila. zato sem rekel, da ni potrebe po rehabilitaciji.V dokumentarnem filmu je zadeva zrezana in prirejena, ni videti cele izjave in konteksta, v katerem sem jo povedal. 

Po pevkini smrti so njeni oboževalci pred njenim domom v Camdenu začeli množično puščati cvetje, razna darila ter sporočila

Storil sem veliko napak, ampak premalo ljubezni do moje hčere ni bila ena izmed njih,

je dejal po hčerini smrti Mitch Winehouse. 

Za smrt so mnogi krivili tudi pevkinega nekdanjega moža. V enem izmed redkih televizijskih intervjujev leta 2018 je Fielder-Civil krivdo kategorično zavrnil. Trdil je, da so mediji močno pretiravali o vlogi drog v njunem razmerju – pa tudi o njegovi vlogi pri njenem propadu.

Čutim, da sem jaz pravzaprav edina oseba, ki je prevzela kakršnokoli odgovornost še za časa njenega življenja. Zdi se mi, da je morda v zadnjem dokumentarnem filmu o Amy prišlo do določenega preusmerjanja krivde na druge ljudi. A že pred tem – in verjetno še zdaj – sem jaz edina oseba, ki je prevzela kakršno koli odgovornost in se skušala spopadati z Amyinimi odvisnostmi,

je dejal Blake Fiedler-Civil. Kaj nenavaden način spopadanja z odvisnostmi, mar ne?

Nekateri pa so za pevkino smrt preprosto obtožili – medije. Le-ti naj bi Amy Winehouse pogosto prikazovali kot problematično divo in mnogokrat tudi kot popolno človeško razvalino. Neki njen oboževalec je po njeni smrti razmišljal takole: »

Vsakodnevno so nam servirali fotografije njenega propada. Zdelo se nam je, da smo na tej poti skupaj z njo. Večinoma pa smo si želeli le, da bi se njeno stanje izboljšalo, da bi bili deležni pozitivnih novic … ki pa nam jih mediji niso servirali. 

Amyjina tesna prijateljica je pevkino smrt povzela takole:

Seveda, to si je naredila sama. Drži, v njej je bilo mnogo samouničujočega, vendar je bila Amy hkrati tudi žrtev. Vsi moramo za njeno smrt prevzeti del odgovornosti: mi, njeni znanci, javnost, paparaci. Bila je zvezda, vendar želim, da bi se je ljudje spomnili tudi po tem, da je bila le običajno dekle.

Na današnji dan leta 2014 so v Camden Townu v Londonu v čast pevki odkrili njen kip v naravni velikosti. Amy Winehouse bi danes praznovala svoj osemintrideseti rojstni dan.

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir informacij in fotografij: KLIK

Categories
Lokalne novice

Radovljiški osnovnošolci so ambasadorji prve pomoči

Že več kot dve desetletji vsako drugo soboto v septembru obeležujemo svetovni dan prve pomoči. Letos je ob tej priložnosti – sicer pa v petek, 10. septembra – Rdeči križ Slovenije skupaj z Osnovno šolo F. S. Finžgarja Lesce pokazal, kako poteka izobraževanje prve pomoči na šolah.

V leški osnovni šoli – tako kot v drugih radovljiških šolah – poleg krožka prve pomoči že leta organizirajo dneve prve pomoči za vse osmošolce in devetošolce. Gre za dejavnost v okviru projekta Oživimo srce, v katerem poleg občine, Zdravstvenega doma Radovljica in Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Radovljica sodelujejo tudi druge organizacije, vključene v sistem zaščite in reševanja. Zadeva vključuje tudi vsa prostovoljna gasilska društva v občini, Gasilsko zvezo Radovljica, Društvo GRS Radovljica, Policijsko postajo Radovljica, štab civilne zaščite in kranjsko izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje.

Namen projekta je na območju občine Radovljica povečati možnost preživetja ob srčnem zastoju. S projektom so začeli leta 2016, zajema pa usposabljanje prvih posredovalcev in laikov ter vzpostavitev mreže javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev. Leta 2016, ob začetku projekta, so bili v občini Radovljica štirje javno dostopni AED defibrilatorji, konec lanskega leta pa skupaj že 28.

Zadnjih nekaj let poteka tudi sistematično učenje prve pomoči učencev zadnje triade osnovnih šol v radovljiški občini. Na tak način sta vsej generaciji omogočeni pridobitev znanj iz prve pomoči in utrditev le-teh. Od leta 2016 do konca leta 2020 je bilo izvedenih 87 tečajev za laike, od tega 49 za osnovne šole, usposobljenih pa je bilo 1.974 laikov, med njimi 1.111 osnovnošolcev.

Znanja in veščine prve pomoči otrokom izboljšujejo zmožnost izogibanja nevarnostim v vsakdanjem življenju in odzivanja v primeru nevarnosti. Rdeči križ Slovenije si že dobro desetletje prizadeva, da bi bili osnov prve pomoči – ne le enkrat v devetih letih – v šoli naučeni vsi učenci. Znanje s tega področja pa je treba obnavljati in dograjevati. Po podatkih Mednarodne zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) je prva pomoč že obvezen del šolskega učnega načrta v približno 20 odstotkih držav, v katerih so ustanovljena nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Poleg tega je usposabljanje iz prve pomoči obvezno za šolsko osebje v približno 27 odstotkih držav.

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir informacij: Občina Radovljica
Avtor naslovne fotografije: Aleš Černivec

Categories
Lokalne novice

Kapucinski most bo svetil v rdečem

Humanitarno Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije svojim članom, bolnikom in njihovim svojcem že 26 let nudi različno podporo, v sodelovanju z medicinskim osebjem pa tudi dodatno strokovno pomoč ter krepi odnos med bolnikom in zdravnikom, ki je zelo pomemben za uspešno zdravljenje. S številnimi aktivnostmi ob Dnevu krvnih bolezni 18. septembra 2021 želijo še bolj osvetliti področje krvnih bolezni in njihovo zdravljenje ter še povečati podporo bolnikom.

V Sloveniji bomo 18. septembra pod okriljem Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije tudi letos obeležili Dan krvnih bolezni. Tega dne bosta na izteku Čopove ulice na ljubljansko Tromostovje postavljeni izobraževalno-informativni stojnici, kjer se bodo obiskovalci lahko srečali in pogovorili z zdravniki s področja hematologije, v popoldanskem času se bodo v središču mesta srečali člani društva in se sprehodili »V RDEČEM«. V večernih urah pa bodo »V RDEČEM« zasijali tudi nekateri prepoznavni objekti po Sloveniji. Plečnikovo Tromostovje v Ljubljani, kamniti most v Solkanu, Kapucinski most v Škofji Loki ter še nekateri drugi objekti bodo, tako kot številne druge eminentne zgradbe po svetu, osvetljeni rdeče.

KRVNE BOLEZNI – KAKO JIH ZDRAVIMO?

Ozaveščanje bo ena ključnih aktivnosti 18. septembra na info-točki na Prešernovem trgu v Ljubljani. Potekalo bo pod sloganom “KRVNE BOLEZNI – KAKO JIH ZDRAVIMO?”. Predstavniki društva bodo skupaj z medicinskim osebjem s področja hematologije od 10. do 14. ure vsem mimoidočim na voljo za pogovor o krvnih boleznih ter pripravljeni razložiti vse podrobnosti krvnih izvidov, obiskovalcem pa bo na voljo tudi tiskano gradivo in vodniki za bolnike. »Vabimo vas, da izkoristite izjemno priložnost za sproščen pogovor s strokovnjaki in z bolniki kar sredi Ljubljane,” nagovarja predsednica društva Mihaela Uhan vse, ki imajo kakršno koli vprašanje glede krvnih bolezni.

ZNAKI IN SIMPTOMI KRVNIH BOLEZNI IN STANJ

»V Sloveniji vsako leto zaznamo višjo pojavnost krvnih bolezni. Simptomi teh bolezni so težko prepoznavni in se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih, zato jih je pomembno odkriti dovolj zgodaj …«, so bolniki in zdravniki opozorili ob uvodu v september, mesec krvnih bolezni, na okrogli mizi na STAvživo. V podpori čim hitrejšemu odkrivanju krvnih bolezni pa bo Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije v sodelovanju s strokovnim urednikom specialistom hematologom Enverjem Melkićem, dr. med. iz Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana izdalo nov vodnik za bolnike z naslovom Simptomi in znaki najpogostejših krvnih bolezni in stanj. »Prepričan sem, da bomo z dodatnim ozaveščanjem bolnika o njegovi bolezni bistveno izboljšali kakovost obravnave in bolniku omogočili lažje in hitrejše prepoznavanje simptomov, ki jih povzroča bolezen, za katero je zbolel. Verjamem, da bo bolnik, ki bo dobro ozaveščen o svoji bolezni, tudi bolje razumel pomen njenega zdravljenja in preprečevanja zapletov. Zato je poleg nujne razlage bolniku med obravnavo potrebno stremeti k dodatnemu izobraževanju bolnikov v obliki predavanj in kakovostnih novih vodnikov.« je v uvodu k novemu vodniku za bolnike zapisal doktor Melkić.

OSVETLIMO RDEČE, SKUPAJ PREMAGAJMO KRVNE BOLEZNI

V okviru septembrskih ozaveščevalnih aktivnosti marsikje po svetu znane zgradbe osvetlijo rdeče in s tem opozorijo na področje krvnih bolezni. Tudi v Sloveniji nadaljujemo s tovrstnimi osvetlitvenimi akcijami »OSVETLIMO RDEČE, SKUPAJ PREMAGAJMO KRVNE BOLEZNI« – letos bo 18. septembra zvečer z rdečo osvetlitvijo na to področje simbolično opozarjalo ljubljansko Tromostovje, največji kamniti železniški most na svetu – Solkanski most, Kapucinski most v Škofji Loki in še nekateri drugi prepoznavni objekti po Sloveniji.


Aktivnosti ob Dnevu krvnih bolezni bodo sicer del obsežnih akcij, ki vsako leto septembra, meseca krvnih bolezni, po vsem svetu potekajo ob:

  • Svetovnem dnevu kronične limfocitne levkemije (1. 9.),

  • Svetovnem dnevu levkemije (4. 9.),

  • Svetovnem dnevu mieloproliferativnih novotvorb (9. 9.),

  • Svetovnem dnevu ozaveščanja o limfomu (15. 9.),

  • Svetovnem dnevu varnosti pacientov (17. 9.),

  • Svetovnem dnevu darovalcev kostnega mozga (tretja sobota v septembru),

  • Svetovnem dnevu ozaveščanja o kronični mieloični levkemiji (22. 9.) in

  • Svetovnem tednu ozaveščanja o imunski trombocitopeniji (22. – 26. 9.).

Dodatne informacije: Mihaela Uhan, predsednica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, email: info@drustvo-bkb.si; telefon: 041 649 735 (po 13.00 uri)

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir informacij: Jernej Tavčar, Občina Škofja Loka

Categories
Iz svetovne glasbene zakladnice

Preprosto zabit, ali le trpeč za kronično nevrobiološlo motnjo?

Desetega septembra 1950 se je v Lawrenceu v Massachusettsu, ZDA, rodil Joseph Anthony Pereira. Odraščal je v majhnem mestecu Hopedale v Massachusettsu. Njegov oče je bil računovodja portugalskega porekla z Madeire, njegova mama pa gimnazijska učiteljica italijanskega porekla, v svet popularne glasbe pa se je zapisal z imenom Joe Perry.

Joe Perry je najbolj znan kot ustanovni član, glavni kitarist, spremljevalec in občasno vodilni vokal ameriške rock skupine Aerosmith. 

Perry ima tudi svojo samostojno skupino, imenovano The Joe Perry Project, skupaj z z Alice Cooper in Johnnyjem Deppom pa je tudi član All-Star skupine Hollywood Vampires.

V najmlajših letih je Perryja zelo fasciniral ocean. Njegove sanje so bile, da bi nekega dne postal morski biolog in sledil stopinjam svojega junaka Jacquesa Cousteaua. Med obiskovanjem lokalne srednje šole v Hopedaleu se je izkazalo, da Joejeve ocene niso sledile nejgovim sanjam, zato so bile možnosti, da bi sčasoma odšel na ustrezno fakulteto vse manjše. V nekem trenutku sta ga starša celo poskušala spodbuditi k učenju z obljubo, da mu bosta morda lahko uredila poletno delo na oceanografskem zavodu Woods Hole na Cape Codu. Nič ni pomagalo, Joeju učenje ni šlo prav dobro od rok. Zato sta ga starša poslala v internat v malem mestu Saxton’s River v Vermontu. V njem je bivalo okoli 200 mladeničev. Tedaj najstnik Joe Perry ni bil preveč zadovoljen s tem.

Kasneje se je izpostavilo, da mladi Joe ni bil preprosto zabit, ampak ga je pestila tedaj še nediagnosticirana bolezen ADHD, kronična nevrobiološka motnja, drugače povedano tudi motnje v pozornosti s hiperaktivnostjo. Takole je povedal Joe o tej temi v svoji avtobiografiji:

Ko sem hodil še v šolo, so moje vedenje pogosto obravnavali kot disciplinski problem. Ko pa sem se skozi leta, potem ko sem zapustil šolo, znašel v tej zadevi, imenovani rock ‘n’ roll, s tem nenadoma nisem imel več problemov.

Joe je tudi povedal, da se je teh stvari najbolj zavedal pri igranju kitare.

Začenjam se zavedati, da mi je ADHD motnja na nek način pomagala in otežkočala igranje kitare hkrati. Lahko sem skoval neverjetne pesmi in se jih dobro naučil odigrati, potem pa se jih nisem bil sposoben zapomniti.

Kakorkoli že, čas preživet v internatu v Vermontu, se je močno razlikoval od tistega, kar so si zanj zamislili njegovi starši. Izkazalo se je, da je bila to izkušnja, ki bo za vedno spremenila tok Joejevega življenja. Joe se je tam spoznal z učenci z vsega sveta. Mnogi od njih so prihajali iz metropolitanskih mestih, kot sta recimoLos Angeles in New York. Za razliko od Joeja iz majhnega Hopedala v Massachussestsu, so ti fantje živeli sredi kulture “seksa, drog in rock n rolla” poznih šestdesetih let.

Najbolj se je Joeja dotaknila nova glasba, ki jo je tam spoznal. Prvič v življenju je slišal igranje Jimija Hendrixa. Prvič je slišal britanske bende kot so The Who, The Kinks, The Yardbirds. Njihova glasba je bila tako drugačna od vsega, kar je kdajkoli prej slišal. Joe je kitaro sicer igral od svojega desetega leta starosti, vendar pa se je pod vplivom prej omenjenih skupin šele v pozni puberteti začel zapirati v sobo in igrati kitaro po več ur skupaj.

Če preskočimo nekaj dogajanj, je Joe skupaj s pevcem Stevenom Tylerjem v Bostonu leta 1970 ustanovil skupino Aerosmith. Prvo veliko ploščo je skupina izdala leta 1973, na njej pa je že bil eden od njenih največjih hitov, skladba z naslovom Dream On. Spodaj si jo lahko poslušate v uzvedbi s spremljanjem simfoničnega orkestra in … če se vam ob tem ne postavijo pokonci dlake … ste najbrž mrtvi 😉

Do konca sedemdesetih let so bili Aerosmith že med najbolj priljubljenimi hard rock skupinami na svetu. Njihovih oboževalcev se je prijelo ime Te Blue Army, saj je bilo med občinstvom največkrat opaziti morje dolgolasih mladeničev v jeans suknjičih. Zasvojenost z drogami in notranji konflikti v skupini so pripeljali do tega, da sta Joe Perry in drugi kitarist Brad Whitford v letih 1979 in 1981 skupino zapustila. Oba sta se vanjo vrnila leta 1984. Po znamenitem sodelovanju z rap skupino Run DMC v predelavi njihove lastne pesmi Walk This Way, je sledilo najuspešnejše obdobje skupine, v katerem so posneli uspešnice, kot so Dude (Looks Like a Lady), Angel, Rag Doll, Love in a Elevator, Janie’s Got a Gun, What it Takes, Livin ‘on” the Edge, Cryin in Crazy. Skupina je snemala tudi priljubljene glasbene videe in se množično pojavljala na televiziji, filmu in video igrah. Leta 1998 so posneli uspešnico za film Armageddon z naslovom I Don’t Want to Miss a Thing. Njihov povratek je bil opisan kot eden najbolj izjemnih in spektakularnih v zgodovini rocka.

Aerosmith so najbolje prodajana ameriška hard rock skupina vseh časov, saj so po vsem svetu prodali več kot 150 milijonov plošč, od tega več kot 70 milijonov samo v Združenih državah. S 25 zlatimi, 18 platinastimi in 12 multi-platinastimi albumi držijo rekord za najbolj tovrstno certificirano ameriško skupino, veljajo pa tudi za ameriško skupino z največ multi-platinastimi albumi.

Na US Hot 100 so se enaindvajsetkrat uvrstili med najboljših 40 uspešnic, devet uspešnic se je uvrstilo na sam vrh Mainstream Rock lestvic. Skupina je prejela štiri nagrade Grammy, šest American Music Awards in deset nagrad MTV Video Music Awards. Leta 2001 so bili uvrščeni v dvorano slavnih rock and rolla. Leta 2013 sta bila Tyler in Perry sprejeta v Songwriters Hall of Fame, leta 2020 pa je skupina prejela nagrado MusiCares Person of the Year award.

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir naslovne fotografije: KLIK.

Categories
Iz svetovne glasbene zakladnice

Grožnje s smrtjo zaradi pesmi o ponosu

Devetega septembra 1984 je bila najvišje uvrščena novost na britanski lestvici malih plošč znamenita pesem irske skupine U2 z naslovom – Pride (In the Name of Love). V prvem tednu prodaje je takoj zasedla osmo mesto. Šlo je za nosilni singel in drugo skladbo na albumu skupine The Unforgettable Fire. Pesem sta producirala Brian Eno in Daniel Lanois.

Skupina U2 v letu 1984 – vir fotografije: KLIK

Chrissie Hynde (pevka skupine The Pretenders), o kateri smo pisali prav pred kratkim (KLIK) je na pesmi pela spremljevalne vokale. Takrat je že bila poročena z Jimom Kerrom iz skupine Simple Minds, U2 pa so se ji za sodelovanje na ovitku plošče zahvalili z zapisom “gospa Christine Kerr.”

Pevec skupine Bono Vox v pesmi poje o vseh tistih v zgodovini, ki so morali umreti, ker so pridigali o enakosti vseh ljudi. Poje o vseh tistih, ki so si kot edini način za dosego svojega cilja – da bi bila enakost splošno priznana – izbrali nenasilje. 

Pri tem je besedilo prvenstveno govorilo o ameriškem črnskem borcu za človekove pravice Martinu Luthru kingu, vendar pa se v besedilu pojavljajo tudi  aluzije na druge; na primer na Jezusa Kristusa.

Vir fotografije: KLIK

Pesem govori o edinstvenih “ljudeh” (vključno s Kristusom kot človekom), ki so svoje življenje živeli s ponosom. Pri tem ponos ni mišljen na hvalisav način, ampak s ponosom, ki ga ima človek, ko njegove misli in dejanja motivira razumevanje in popolno zavedanje dostojanstva in svetosti VSEGA človeškega življenja.

Zanimivo pa je, da se je vse skupaj začelo z idejo, da bi napisali pesem o Ronaldu reaganu, tedanjemu predsedniku ZDA. Bono je sprva napisal besedilo, ki je obsojalo Reagana zaradi arogantnega vsiljevanja ameriškega ponosa, ki je privedel do stopnjevanja tekmovanja v jedrskem oboroževanju med obema velikima svetovnima političnima blokoma. Zdelo se mu je, da je vse skupaj precej narobe, preprosto ni delovalo. “Spomnil sem se modrega starca, ki mi je rekel: Ne poskušaj premagati teme s svetlobo, poskrbi le, da bo svetloba čim svetlejša,” je povedal Bono za NME. “Reaganu sem dajal prevelik pomen, potem pa sem pomislil na Martina Luthra Kinga, človeka, ki je počel prav to. Bolje je svet spreminjati s pozitivo, kot s prstom na sprožilcu.

Martina Luthra Kinga so ubili na balkonu motela v Memphisu 4. aprila 1968. Bono v pesmi poje “4. aprila zgodaj zjutraj”, ML King pa je bil dejansko ustreljen ob 18.01. po lokalnem času. Kasneje je Bono svojo napako priznal, zato pesem včasih odpoje z verzom “zgodnji večer, 4. aprila”.

Pesem se je izkazala kot odlična za igranje na stadionih, na katerih so igrali U2. Proti koncu pesmi je skupina lahko prenehala igrati in množici pustila zapeti zadnji del pesmi …

Zanimivost: skupina U2 je začenjala turnejo po njihovem naslednjem albumu (mega-uspešnem The Joshua Tree) v Tempeju v Arizoni, kjer je tamkajšnji desničarski guverner nasprotoval temu, da bi dan Martina Lutherja Kinga postal ameriški zvezni praznik. Hkrati naj bi skupina tam tudi zaključila svojo turnejo, še pred tem pa je Bono prejel grožnje s smrtjo zaradi podpore predlaganemu prazniku. Zadeve so dobile dramatične razsežnosti pred nastopom na stadionu Sun Devil, ko je skrivni nasilnež poslal opozorilo, da bo ustrelil Bona na odru, če bo zapel pesem, navdihnjeno z Martinom Luthrom Kingom.

V knjigi o skupini U2 je Bono povedal:

Nekega večera so se pojavili FBI – jevci in rekli: “Glej, stvari so resne. Tisti, ki grozi, zatrjuje, da ima karto za vaš koncert. Pravi, da je oborožen. Grozi, da te bo ob petju pesmi Pride (In the Name Of Love) – ustrelil.

Lotili smo se igranja na koncertu, FBI je bil zraven, vsi smo bili precej vznemirjeni. Nismo vedeli, kje bi se lahko nahajal potencialni strelec. Je med občinstvom? Morda na strehi? Ko sem pel tretji verz omenjene pesmi, Early morning, April four – A shot rings out in the Memphis sky (Zgodaj zjutraj, 4. aprila, na nebu v Memphisu odjekne strel) sem preprosto samo zaprl sem oči in čakal. Ko sem odprl oči, je pred mano stal Adam Clayton, naš basist. Nič se ni zgodilo.”

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.



Vir naslovne fotografije: KLIK.

Categories
Lokalne novice

MEDVODE: menjava ograje ob nogometnem igrišču

Po tistem, ko smo včeraj predstavili načrte in izvedbo projekta “bazen” v Radovljici (KLIK), imamo tudi danes nekoliko podobno gorenjsko temo. V teh dneh namreč poteka menjava ograje ob nogometnem igrišču v Medvodah. Zamenjali bodo približno 94 metrov ograje na strani, ki je obrnjena  proti državni cesti.

Dela se izvajajo na podlagi projekta gradbenih konstrukcij, ki ga je na pobudo Javnega zavoda Sotočje Medvode, ki je upravljavec športnega objekta, izdelalo podjetje DIMING d.o.o. Do sedaj stoječa ograja se je namreč izkazala kot prenizka zaščita pred letom žoge na cestišče. Hkrati se je izkazala tudi kot premalo nosilna za namene obešanja reklamnih panojev večjih dimenzij.

Nova osnovna konstrukcija bo sestavljena iz glavnih jeklenih stebrov, ki bodo v dveh nivojih v vzdolžni smeri horizontalno povezani s členkasto vpetimi jeklenimi nosilci. Izvajalci bodo na konstrukcijo pritrdili PVC pleteno zaščitno mrežo višine 8 metrov, skupaj približno 750 m2. Dela, ki bodo zaključena predvidoma do konca septembra, izvaja podjetje Marčeta d.o.o., vrednost del pa znaša dobrih 54.000 EUR (z DDV).

Občina Medvode je sicer lastnica nogometnega igrišča, leta 2019 pa je igrišče z vso pripadajočo infrastrukturo predala v upravljanje Javnemu zavodu Sotočje Medvode. Le-to redno sodeluje z Nogometnim klubom Jezero Medvode, ki je tudi zunanji izvajalec vzdrževalnih del. Klub, v katerem v skupno dvanajstih selekcijah redno vadi več kot 150 nogometašev in nogometašic, ima vse ustrezne kadrovske, tehnične in materialne pogoje.

Naj ob tem spomnimo, da se je po osamosvojitvi leta 1991 v Medvodah igral tudi prvoligaški nogomet. Na omenjenem nogometnem igrišču sicer zaradi razglašene epidemije koronavirusa v zadnjem letu in pol skoraj ni bilo odigranih tekem, redno pa so ga v trenažnem procesu uporabljali člani kluba. Javni zavod in klub redno skrbita za vzdrževanje objekta (mivkanje, škropljenje proti plevelu, zračenje, valjanje in zalivanje igrišča, košnja, zarisovanje črt in čiščenje) ter vzdrževanje in servisiranje za te namene potrebne mehanizacije.

V Občini Medvode so bila v lanskem letu opravljena na športni infrastrukturi večja investicijska in vzdrževalna dela na tamkajšnjem balinišču. Zavod je na notranjih in zunanjih površinah balinišča obnovil zastarele in posledično nevarne elektroinštalacije, zamenjal dotrajane svetilke z varnejšimi in energetsko varčnejšimi LED svetili, zamenjal omarico z avtomatskimi odklopniki in glavnim stikalom ter zaradi varnosti večji del inštalacij zavaroval z zaščitnimi cevmi.

V izvedbi so tudi postopki legalizacije objekta, ki stoji tam že desetletja, v drugi fazi pa bo sledila tudi dodatna ureditev le-tega, s čimer bodo nogometaši, balinarji in vsi ostali, ki se tam udejstvujejo, pridobili primerne prostore.

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.



Vir naslovne fotografije: KLIK.
Vir informacij: Občina Medvode

Categories
Iz svetovne glasbene zakladnice

Razstresena Ally

Tudi v današnjem članku opisujemo temo, ki se ne dotika naših priljubljenih 70ih in 80ih. Spet smo v devetdesetih, pa še tu z opombo: članek se dotika tedaj zelo popularne televizijske serije, v kateri pa je bilo vseeno moč slišati polno glasbe, ki je nastala v omenjenih dveh desetletjih. Pa si poglejmo …

Osmega septembra 1997 so na FOX TV premierno predvajali prvo epizodo komične pravne drame Ally McBeal, za slovenski trg prevedene v Raztresena Ally. Tedaj še povsem neznana pevka Vonda Shepard je s pomočjo te nanizanke doživela svoj veliki preboj na svetovno glasbeno sceno. V seriji je namreč zapela naslovno pesem z naslovom Searchin ‘My Soul. Vonda se je v seriji tudi osebno redno pojavljala kot lounge pevka, ki je na koncu vsake epizode z glasbo podala glas Allyinim težavam.

Ustvarjalec serije David E. Kelley je sprva želel, da bi zvezdnica, ki je upodobila Ally, Calista Flockhart, sama pela tudi pesmi v nanizanki. Nato pa je nekega večera slišal in videl nastop Vonde Shepard v nekem klubu v Los Angelesu in si jo nemudoma vpisal v beležnico kot pevko naslovne pesmi za serijo. Sprva je nameraval pevko vključiti le v pilotsko edicijo, a je Vonda upodabljajoč Ally-in glasbeni izraz kasneje postala stalnica v seriji. V petih sezonah zabavne serije je tako posnela skoraj 500 pesmi, v najljubšem baru odvetniške tolpe, o kateri je serija govorila, pa se ji je pridružilo kar nekaj zvezdniških glasbenih gostov, med njimi Gladys Knight, Al Green in Jon Bon Jovi.

Sama Ally (Calista) je v seriji vseeno prispevala številne nepozabne glasbene trenutke, vključno s plesom Oogachaka Baby na Hooked On A Feeling, znamenitim plesom na Vondino pesem Tell Him, v seriji pa se je dalo videti tudi nepozabni duet Stinga in Roberta Downeya Jr., ki je igral Ally-inega fanta. 

Okvirno je dogajanje v nanizanki sledilo zgodbi Ally McBeal in Billy-a Thomas-a, ki sta dobra prijatelja že od otroštva. Ally v zaljubljenosti celo sledi Billyju na pravno fakulteto na Harvardu, čeprav je pravo v resnici sploh ne zanima. Ko pa se Billy odloči za pravno kariero stran od Ally, se njuna zveza konča. Stari Allyin sošolec po imenu Richard Fish nekaj let kasneje nato Ally zaposli v svoji odvetniški pisarni v Bostonu, kjer pa delata tudi Billy in njegova nova žena. Ally se zaradi tega znajde v stiski, saj je čustva do Billyja še niso povsem minila. Vseeno se sooči s tem in svoje občutke poskuša premagati.

V pisarni se Ally sprijatelji z radovedno tajnico Elaine, ki je vedno polna gostilniških govoric, pa čudnim odvetnikom Johnom Cage-om, ki pa vseeno nikoli ne izgubi primera. Doma ji Allyina prijateljica in sostanovalka Renée redno svetuje glede njenega ljubezenskega življenja. Serija tako spremlja Allyine življenjske preizkušnje in stiske ter karikira njene osebne misli in domišljije. 

Serijo so snemali v letih 1997-2002, na tržišče pa so zaradi obilice glasbe, ki se je v njej pojavljala, lansirali kar pet soundtrackov; prvi leta 1998 je imel preprost naslov: Songs  From Ally McBeal. Serija je že v prvih sezonah prejela priznanja kritikov, leta 1997 in 1998 je prejela Golden Globe Award za najboljšo televizijsko serijo – muzikal ali komedijo, leta 1999 pa tudi nagrado Emmy za izjemno humoristično serijo.

V letu 2021 so se razširile govorice o možnosti ponovnega snemanja dodatnih epizod …

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.



Vir naslovne fotografije: KLIK.

Categories
Lokalne novice

RADOVLJICA: konkretno pristopili k izvajanju del pri obnovi bazenskega kompleksa

Odgovorni na Občini Radovljica so – po javnem razpisu ministrstva za šport za sofinanciranje investicij v rekonstrukcije športnih bazenov – prejeli odločbo o sofinanciranju nadaljevanja prve faze celovite rekonstrukcije radovljiškega kopališča v višini 1,5 milijona evrov.

V okviru prve faze so lani dokončali gradnjo strojnice za elektroenergetske naprave za potrebe sedanjega in načrtovanega novega kompleksa. V prvi fazi je zajeta tudi obnova garderob, sanitarij za veliki bazen in kamp ter restavracije, ob tem pa tudi izgradnjo novega pokritega učno-terapevtskega bazena, ki bo namenjen plavalnemu opismenjevanju in rehabilitaciji na Gorenjskem. Na Občini Radovljica si zato prizadeva za način izvedbe sofinanciranja, v katerem bi sodelovalo tudi Osnovno zdravstvo Gorenjske.

Na javni razpis za izbor izvajalca rekonstrukcije kopališča, so pristojni na občini v roku, ki se je iztekel 6. septembra, prejeli tri ponudbe. Začetek del je predviden v mesecu oktobru po zaključku postopka javnega naročila. Dela v ocenjeni vrednosti štiri milijone evrov bodo potekala v obdobju 2021-2023. Sledila naj bi še predvidena druga faza rekonstrukcije.

V drugi fazi so načrtovane: preureditev obstoječega olimpijskega bazena v pokrit olimpijski bazen z možnostjo odpiranja strehe, ureditev vseh spremljajočih prostorov bazenov, zunanja ureditev kopališča ter postavitev zunanjega tobogana. Preurejeni kompleks kopališča bo namenjen tako turistom, dnevnim obiskovalcem in domačinom kot vrhunskim in rekreativnim športnikom ter osebam, napotenim na terapevtsko zdravljenje. S tem bo predstavljal atraktivno turistično, sodobno športno-rekreacijsko ter terapevtsko in velneško infrastrukturo. Prilagojena bo sodobnim standardom – tudi ekološkim in energetskim – ter razvojnim priložnostim destinacije na področju razvoja športnega turizma. Občina Radovljica je namreč tudi članica konzorcija Olimpijski športni center Bled – Radovljica.

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.



Vir informacij: Oblčina Radovljica
Vir naslovne fotografije: Stvar d.o.o.

Categories
Iz svetovne glasbene zakladnice

Vse najboljše, mama Chris!

Sedmega septembra 1951 se je v Akronu v zvezni državi Ohio, ZDA, rodila Christine Ellen Hynde, bolj znana kot Chrissie Hynde, ameriška pevka, kitaristka in glasbenica. Končala je srednjo šolo Firestone v Akronu, o tistih časih pa je v nekem poznejšem intervjuju dejala, da:

Srednja šola me nikoli ni preveč zanimala. Mislim, nikoli nisem šla na ples, nikoli nisem šla na zmenek, nikoli nisem sledila ostalim. To, da nisem del črede, se mi je v določenih momentih zdelo precej grozno. Sem pa seveda lahko hodila na koncerte in to me je držalo gor. Vozila sem se v Cleveland samo zato, da bi videla katero koli skupino. Večino časa sem bila zaljubljena, vendar večinoma v člane skupin, ki jih nikoli nisem spoznala. Že sama misel na to, da je tam zunaj Brian Jones, pa kasneje tudi Iggy Pop, mi je preprečila, da bi se zanimala za fante, ki so bili okoli mene. V mislih sem imela večje stvari.

Chrissie se je začela zanimati za kontrakulturno gibanje hipijev, vzhodnjaško mistiko in vegetarijanstvo. Tri leta je obiskovala Umetniško šolo univerze Kent State in se v tem času pridružila svoji prvi skupini. 4. maja 1970 je bila prisotna pri znamenitem pokolu na univerzi Kent State – ameriška nacionalna garda je streljala na študente, ki so protestirali proti vojni v Vietnamu – v katerem je bil ena od štirih žrtev tudi fant njene prijateljice.

Od leta 1969 je gospa vegetarijanka. Nekoč je v šali izjavila, da je razstrelila McDonaldsovo restavracijo, ko jo je neki novinar vprašal kaj je storila, da bi svoje vegetarijanske nazore tudi dokazala. Po tej izjavi je neki njen oboževalec storil prav to, torej raustrelil enega od McDonaldsov, zaradi česar se je pevka morala opravičiti za svojo vlogo pri nesrečnem dogodku.

Leta 1973 se je preselila v London, kjer je s svojo umetniško izobrazbo dobila službo v arhitekturnem biroju, a je v njej ostala le osem mesecev. Nato je spoznala rock novinarja Nicka Kenta, z njegovo pomočjo pa dobila službo v znameniti glasbeni reviji NME (New Musical Express). Sama je kasneje svoje delo za revijo opisala kot  polovično filozofiranje in nesmiselne tirade. Tudi ta zaposlitev ni trajala dolgo, enako velja za njeno razmerje s Kentom. Chrissie se je kasneje zaposlila v takrat malo znani trgovini z oblačili Malcolma McLarna (managerja skupine Sex Pistols) in Vivienne Westwood (kasneje slavne modne oblikovalke) z imenom SEX.

Kaj kmalu je poskušala prepričati Johnnyja Rottena in nato Sida Viciousa (iz skupine Sex Pistols), da bi se poročila z njo, saj je na nek način morala pridobiti delovno dovoljenje. Po Chrissiejini različici tedanjih dogajanj, se je Rotten “ponudil, da gre z mano v matični urad in opravi tisto, česar ne bomo več omenjali”, ko pa si je premislil, je na njegovo mesto prostovoljno prišel Vicious. Ko sta mladoporočenca-to-be naslednje jutro prispela pred matični urad, sta ugotovila, da je “zaprt zaradi podaljšanih počitnic”. Naslednji dan zadeve nista mogla poskušati znova izpeljati, saj se je Vicious  moral pojaviti na sodišču. Hynde je nato zapustila Veliko Britanijo ter poskušala ustanoviti skupino v Franciji, leta 1975 pa se je vrnila v Cleveland.

V poznih 70. letih je leta 1978 v Londonu ustanovila tisto skupino, po kateri jo pozna ves svet, The Pretenders. Julija tega leta so v Regents Park Studiu posneli pet pesmi, leta 1980 pa je skupina izdala svoj prvi album, na katerem je bila njihova prva uspešnica Brass in Pocket. Leta 1982 je zaradi prevelikega odmerka mamil umrl član skupine kitarist Honeyman-Scott. Zaradi pretirane uporabe drog so nato iz skupine vrgli še basista Farndona, vendar je skupina nadaljevala z delom.

Hyndova je leta 1983 rodila hčerko Rayu Daviesu, članu angleške skupine The Kinks. Dva meseca za tem je 14. aprila zaradi mamil umrl še Farndon. Skupina je po tistem izgubila nekaj svojega zagona, vendar je Hyndova hitro povabila v skupino kitarista McIntosha in Fostra ter nadaljevala z delom.

5. maja 1984 se je poročila s pevcem skupine Simple Minds Kerrom in kmalu zatem rodila drugo hčerko. V svoji bogati glasbeni karieri je sodelovala med drugim tudi z velikimi glasbenimi imeni, kot so: Frank Sinatra, U2, Ub40, Moodswings, Cher, neneh Cherry, Eric Clapton in mnogimi drugimi …

Hyndova je zelo znana borka za pravice živali, aktivna članica humanitarne organizacije PETA in je bila zaradi protestov večkrat zaprta v New Yorku in Parizu.

Vse najboljše za sedemdeseti rojstni dan, mama Chris!!

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.



Vir informacij: Wikipedia
Vir obeh fotografij: KLIK

Categories
Policija (s)poroča

Mrtvi, poškodovani, p’jani …

Na  območju  Policijske  uprave  Kranj  so  policisti letos obravnavali 990 (1.038)  prometnih nesreč, v katerih je 8 (9) udeležencev umrlo, 54 (59) se jih  je  huje,  še   271  (320)  pa  lažje poškodovalo.

Statistično je leto trenutno  bolj  varno  kot  lansko.  Najbolj pogosta vzroka nesreč ostajata nepravilna  stran  in  smer  vožnje  (175) ter neprilagojena hitrost (157).

Delež  alkoholiziranih   povzročiteljev  je še vedno visokih 8,6% (12,11%), povprečna  stopnja alkohola pa 1,4 promila.  

Policisti pa so letos ugotovili tudi  29%  več kršitev prometnih pravil, največ zaradi prekoračene hitrosti (6.627  oziroma  ena  tretjina  vseh  prekrškov  v  prometu).  Vsak  tretji udeleženec  je  za  prekršek  opozorjen.

Tako, kot vsakič, pa tudi ob tem policisti pozivajo  k upoštevanju prometnih pravil in varni uporabi ter souporabi ceste.

OPOMBA Gorenjska Online: če nas vprašate, kaj pomenijo številke v oklepajih v prvem stavku, vam ne znamo razložiti. Gre za copy-paste dela (s)poročila, ki smo ga prejeli od PU Kranj.

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.



Vir naslovne fotogafije: KLIK

Categories
Iz svetovne glasbene zakladnice

Dolores v spomin …

V rubriki Iz svetovne glasbene zakladnice se največkrat posvečamo dogodkom, povezanim z izvajalci, ki so blesteli v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tokrat delamo izjemo, saj je glavna junakinja današnjega članka s svojim delovanjem pustila zelo močan pečat dogajanjem na svetovni glasbeni sceni … devetdesetih let.

Dolores Mary Eileen O’Riordan je bila irska glasbenica, pevka in tekstopiska. Najbolj znana je bila kot pevka in tekstopiska sprva alternativne rock skupine The Cranberries. Prav gotovo lahko zapišemo, da je imela O’Riordan v devetdesetih letih enega najbolj prepoznavnih glasov na svetovni glasbeni sceni. Znana je bila po svojem mehkem sopranu, ki mu je vgradila elemente pravcatega jodlanja in močnem limeriškem-irskem naglasu. V tistih časih je za skupino Cranberries napisala nekaj hitov, ki bi se menda lahko znašli med najpomembnejšimi pesmimi … če že ne v zgodovini glasbe, pa vsaj v rock zapuščini devetdesetih let.

Dolores O’Riordan se je 6. septembra 1971 rodila v katoliški delavski družini v Limericku na Irskem. Kot solistka je prvič svoj glas občinstvu dejansko predstavila v svojem cerkvenem pevskem zboru. Leta 1990 je zapustila srednjo šolo in se pridružila skupini The Cranberries. S svojim edinstvenim glasom in brezkompromisno umetnostjo je hitro dosegla svetovno slavo. S skupino The Cranberries je izdala sedem studijskih albumov, od katerih so se štirje zavihteli na vrhove lestvic po vsem svetu. Njen vpliv in avtorska dela so prišli do izraza predvsem na albumih Everybody Else Is Doing It, So Why Can’t We? (1993), No Need to Argue (1994), To the Faithful Departed (1996), Bury the Hatchet (1999) in Wake Up and Smell the Coffee (2001). Po turneji je nato leta 2003 sledil večletni premor.

Dolores je svoj prvi samostojni album z naslovom Are You Listening? izdala maja 2007, avgusta 2009 mu je sledil No Baggage. Istega leta je svoje moči ponovno združila s skupino The Cranberries, s katerimi je leta 2012 izdala album Roses in odšla na svetovno turnejo. V RTÉ -jevem The Voice of Ireland je v sezoni 2013–14 nastopila kot sodnica. Aprila 2014 se je nato pridružila snemanjem novega materiala tria D.A.R.K. Skozi vse življenje je morala premagovati osebne izzive, se boriti z depresijo in pritiskom lastnega uspeha, nazadnje so ji leta 2015. diagnosticirali bipolarno motnjo. S skupino Something Else je leta 2017 izdala svoj zadnji album.

Dolores O’Riordan je po zastrupitvi z alkoholom tragično umrla 15. januarja 2018. 14. januarja je iz New Yorka, kjer je živela, pripotovala v London, kjer se je nastanila v hotelu Hilton. Ob dveh ponoči 15. januarja se je po telefonu še pogovarjala z mamo.  Kasneje tistega jutra so jo v kopalnici hotelske sobe našli neodzivno in jo ob 9:16 uri razglasili za mrtvo. Vzrok smrti ni bil objavljen do zaključka preiskave. Na Westminster Coroner Court so le-to predstavili 6. septembra istega leta na dan, ko bi Dolores praznovala svoj 47. rojstni dan.  Preiskava je pokazala, da je Dolores O’Riordan umrla zaradi naključne utopitve v kadi po zastrupitvi z alkoholom. V njeni hotelski sobi so našli pet praznih miniaturnih steklenic žganih pijač ter steklenico šampanjca, pa tudi nekaj zdravil, za katere je O’Riordanova sicer imela recepte. Toksikološki testi so pokazali, da je njeno telo vsebovalo le “terapevtske” količine omenjenih zdravil, vendar pa je bilo v njenem telesu v času smrti 330 mg alkohola na 100 ml krvi (3,30 g/L). 

Dva dni po njeni smrti je časopis Santa Monica Observer razširil lažno zgodbo, v kateri so trdili, da je Dolores umrla zaradi prevelikega odmerka fentanila. Kasneje so pri časopisu spremenili prvotno poročanje in zapisali, da vzrok smrti še ni bil uradno objavljen.

Naslednje leto je skupina The Cranberries z zadnjimi posnetki, na katerih je pela Dolores O’Riordan, izdala album In the End (2019), ki je bil nominiran za grammyja, nato pa razpadla. Skupina je z Dolores v glavni vlogi v času svojega delovanja prodala več kot 40 milijonov albumov po vsem svetu; po njeni smrti se ta številka giblje okrog 50 milijonov albumov. Pri tem ni všteta prodaja njenih solo albumov. V ZDA je Ameriško združenje snemalne industrije (RIAA) skupini podelilo štirinajst certifikatov za platinasto (milijon prodanih izvodov) prodajo albumov, v Kanadi so jih prejeli deset. V Veliki Britaniji so prejeli pet takih certifikatov. Dolores so počastili z nagrado Ivor Novello International Achievement Award, v mesecih po njeni smrti pa je bila na Billboardovi lestvici Alternative Songs razglašena za “najboljšo umetnico vseh časov”.

Kako se je spominjate pa vi?

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.


Vir naslovne fotogafije: KLIK

Categories
Lokalne novice

V Škofji Loki poizkusno uvajajo … trajnostno, pa to …

V Občini Škofja Loka, v skladu z leta 2017 sprejeto Celostno prometno strategijo občine, uvajajo različne, dopolnjujoče se oblike trajnostne mobilnosti, s katerimi predvsem za (bolj) ranljive skupine prebivalcev želijo doseči kar najboljšo dostopnost do javnih storitev.

Lani so tako uvedli javno storitev Prostofer – brezplačni prevozi na klic za starejše – z letošnjim septembrom pa uvajajo javni prevoz z električnim minibusom (e-minibusom).

Na ta način so izvedli nov razvojni korak na področju trajnostnih javnih prevozov.

Občina Škofja Loka je e-minibusa izbrala z javnim naročilom. Pogodbena cena za obe vozili znaša 155.672,00 EUR z vključenim DDV. Na podlagi uspešne prijave na razpis pa so zanju prejeli 102.080,00 EUR nepovratnih sredstev.

Gre za manjši vozili kategorije N1 Grifo italijanskega proizvajalca Esagono Energia. Vozili obratujeta na električni pogon in bosta služili  za prevoz šestih potnikov po (širšem) mestnem središču.

Vozili sta prilagojeni prevozu starejših in gibalno oviranih oseb, vanju je mogoče naložiti tudi invalidski oziroma otroški voziček. Opremljeni sta z električnimi drsnimi potniškimi vrati, ki jih odpira voznik iz kabine, kar je zelo pomembno za varnost potnikov pri vstopu in izstopu.

Največja dovoljena hitrost vožnje je 40 km/h, njun domet z enim polnjenjem baterij je vsaj 80 kilometrov. Obe vozili imata možnost rekuperacije energije pri zaviranju in vožnji navzdol.

Uporaba mestnega e-minibusa je v prvi vrsti namenjena manj mobilnim, ranljivim skupinam prebivalcem (starejšim, invalidom oz. gibalno oviranim, otrokom), povečevanju njihove mobilnosti in dostopnosti do najbolj pomembnih javnih objektov in storitev ter navezav na prometna vozlišča (prometne prestopne točke). Vozili bosta omogočali povezavo med območji, ki niso dostopna z obstoječim javnim prevozom.

Uporabljaljajo ga lahko tudi drugi občani in obiskovalci, saj se bodo z njim lažje in hitreje premikali po mestu.

Nova mestna e-minibusa so po popularnih junakih romana Visoška kronika Ivana Tavčarja v Škofji Loki poimenovali Jurij in Agata. Imeni so izbrali občanke in občani na javni anketi.

Storitev prevoza izvaja v sodelovanju z Društvom Sožitje Škofja Loka Javno podjetje Komunala Škofja Loka. Storitev bo vsaj v poizkusnem pilotnem obdobju na voljo brezplačno.

Potek trase in samo storitev izvajanja prevozov so uskladili s ciljnimi skupinami na način, s katerim so jo poizkušali kar najbolj približati uporabnikom in uporabnicam. Po poteku preizkusnega pilotnega obdobja, bodo potek trase in časovnico izvajanja prevozov – z ozirom na potrebe občank in občanov – lahko še dodatno prilagodili.

Območje in časovni potek izvajanja prevozov

Mestni e-minibus nima vnaprej začrtane trase. Območje izvajanja prevozov je omejeno na območje širšega mestnega središča Škofje Loke (glej sliko): del naselja Stara Loka, Ceste talcev, Partizanske ceste in Šolske ulice, Blaževe ulice, Cankarjevega trga, Mestnega trga, Poljanske ceste, Grajske poti, Fužinske ulice, Kopališke ulice, Spodnjega trga, Puštala in Stare ceste.

 

Krožna vožnja se izvaja med tržnico na Partizanski cesti, Trgom pod gradom in parkiriščem Tehnik ter spet nazaj do tržnice.

Minibus bo vozil od ponedeljka do petka med 8.00 in 18.00 in ob sobotah med 8.00 in 14.00 in bo vožnjo začenjal ob 8.00 uri na območju pred tržnico v nekdanji vojašnici.

Relacija vožnje – znotraj območja izvajanja prevozov – je prilagodljiva in se oblikuje glede na potrebo potnika.

Način uporabe prevozov – prevozi na klic

Vstop in izstop na minibus bo mogoč kjer koli znotraj območja izvajanja prevozov, uporabniki lahko z dvigom roke mini bus ustavijo kar med vožnjo, nanj pa lahko vstopijo tudi, ko vozilo stoji na postajališču oziroma si prevoz zagotovijo s klicem na TELEFONSKO ŠTEVILKO: 

+386 51 444-760

Na navedeno telefonsko številko je vozniku potrebno sporočiti: KDAJ in NA KATERI LOKACIJI naj nas pobere ter ŽELJENI CILJ VOŽNJE.

Prevozi na klic izven tega območja se ne izvajajo.

Pravila prevoza in varnostni ukrepi

Potniki lahko v minibus vstopajo skupaj z ročno prtljago, ki je manjših dimenzij in ne tehta več kot 10 kg (npr. ročne torbe, manjši zavoji oz. paketi).

Pomembno je upoštevanje preventivnih varnostnih ukrepov za zaščito potnikov in zaposlenih. Zaščitni ukrepi se bodo sproti prilagajali navodilom in priporočilom za varno izvajanje dejavnosti Nacionalnega inštituta za javno zdravje;

Trenutno je pri vožnji z minibusom potrebno upoštevati pravilo PCT, nositi zaščitno masko, zaželjeno je tudi razkuževanje rok.

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.

Vir informacij in fotografij: PU Ljubljana
Vir naslovne fotogafije: FB profil Jelena Aščić

Categories
Policija (s)poroča

Kratko sporočilo policije o “vdoru OPS-a” v stavbo RTV

Včeraj okoli 19. ure se je na Kolodvorski ulici odvijal prijavljen protestni shod. Okoli 20.30 ure je nekaj oseb vstopilo v stavbo tamkajšnje
medijske hiše. Pri tem niso upoštevali ukazov varnostnika, zaradi česar so na kraju posredovali policisti, ki so zagotovili javni red.

Policisti o dogodku nadaljujejo z zbiranjem obvestil in bodo zoper kršitelje ukrepali skladno z zakonodajo.

Kaj pa bralci Gorenjske Online mislite o vsem skupaj? Gre za nevarno početje in vandalizem, ali preprosto za skupino neuslišanih, ki že več mesecev zahtevajo soočenje o korona-fašizmu na javni RTV?

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.

Vir informacij in fotografij: PU Ljubljana
Vir naslovne fotogafije: FB profil Jelena Aščić

Categories
Lokalne novice

Do naselij pod vrhom Jošta odslej tudi z avtobusom

Ob začetku novega šolskega leta so v Mestni občini Kranj na pobudo Krajevne skupnosti Jošt vzpostavili novo avtobusno linijo Kranj–Stražišče–Pševo–Javornik–Čepulje–Planica, ki je pomembna zlasti za šolarje, pa tudi za pohodnike. Nova avtobusna postajališča so primerno označili, zaradi večje varnosti pešcev in otrok pa po vaseh namestili tudi opozorilne znake.

V Krajevni skupnosti Jošt so izvedli anketo o morebitni uvedbi javnega prevoza med Kranjem in Planico, kar so tamkajšnji krajani podprli. Na tej podlagi so se v Uradu za gospodarske dejavnosti in promet na Mestni občini Kranj s koncesionarjem, Arrivo Slovenija, dogovorili za novo medkrajevno avtobusno linija Kranj-Planica, ki bo pokrila glavne vasi v KS Jošt – Pševo, Javornik, Čepulje in Planico. MOK je pred nekaj dnevi poskrbela za ustrezno prometno signalizacijo in na novo označila avtobusna postajališča v naseljih Čepulje in Planica, z znaki na več koncih v vaseh, kjer se bo ustavljal avtobus, pa opremili tudi območja, kjer se gibljejo otroci.

Ker gre za medkrajevni prevoz, cene vozovnic veljajo kot za javni linijski prevoz (cenik je v priponki). Javni prevoz bo na voljo v dneh šolskega pouka, glede na karakteristiko terena in predvideno povpraševanje pa ga bodo izvajali s kombijem s kapaciteto za osem potnikov.

———-

Gorenjske Online ne preživimo z oglasi. Veseli bomo, če boste naš trud ovrednotili.
Vzelo vam bo le trenutek. Hvala.

Vir informacij in fotografij: MO Kranj